DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.57402#0015
Oblika in stil
ii
I
Uvodne opomnje. — Umetnina in izdelki twarne kulturę.
— Stil, struktura in mnogoterost aspektom umetnine. —
Morfologia in zgodowinski uidiki. — Pruenstuo duhov-
nosti v umetnosti in v nfenih źiulfenjskih zwezah.
Kjerkoli obstaja kultura, obstaja tudi umetnost, nerazdruźna sprem-
ljevalka cloyeskega uistvarjanja. Podobe, v katerih se pojavlja, so jako
raźnoyrstne: glasba in pies, najrazlićnejse vrste poezije od liricne pesmi
preko epike pa tja do dramatske in gledaliske umetnosti, arhitektura,
plasticne in dekorativne umetnosti. Ta mnogoterost izhaja iz enega vira
in je yedno in povsod sad nepremagljive notranje nujnosti po zunanji
izpoyedi, pri cemer vsaka izmed raznoyrstnih umetnostnih panog izvira
iz posebnih oblik ćloveske delavnosti in tyornosti ter deluje obenem na
razlićna cutila. Ćepray pa so umetnostni pojavi notranje enotni in v naj-
tesnejsem sorodstvu in vcasi tudi na zunaj med sabo poyezani, je ven-
darle narayno, da zahteya njihovo besedno dojemanje raznoyrstne kri-
terije. Że iz prakticnih in metodoloskih oziroy moramo to dojemanje
omejeyati na pojave ene vrste umetnosti ali pa vsaj na vrste, ki so si
prav posebno blizu. V pricujocih izyajanjih o umetnosti uporabljamo ta
izraz kot kratico, ki je splosno v rabi; oznacujemo z njim umetnine
sleherne vrste, ki spadajo v podrocje prostominskih in likovnih umet-
nosti, to je arhitekture, kiparstva, slikarstva in t. zv. umetnega obrta ali
dekoratiyne umetnosti.
Kaj pa je prav za prav umetnina? V prvotnem — tudi etimoloskem —
smislu je umetnina prav tak izdelek ćloveskih rok kakor sleherni drug
izdelek, ki spada v podrocje materialne kulturę. Razlika je v bistvu ta,
da je v tem primeru smisel izoblikoyanega predmeta obseźen v njegovi
uporabni smotrnosti, da pa je v umetnini ta smotrnost spojena s prvi-
nami, ki za to smotrnost niso neogibno potrebne, cetudi prav one opre-
deljujejo njen umetnostni znacaj. Ta primer, neizmerno preprost, v kate-
rem je uporabna smotrnost tudi v umetnini ohranjena, je yendarle samo
mejni pojav, ki veze svet umetnosti neposredno s syetom splosne ma-
terialne kulturę. Uporabno izoblikoyanje umetnine je namreć lahko tudi
samo nayidezno ter je tedaj samo eden izmed steyilnih elementoy v struk-
tur! vse umetnine; celo vec: sleherna taksna zveza z oblikami splosne
materialne kulturę je lahko iz umetnine popolnoma izloćena, tako da je
na ta naćin umetnina neodvisna od vseh bistvenih kakor tudi samo na-
yideznih zvez s predmeti materialne kulturę. Tako n. pr. koca pryotnega
ii
I
Uvodne opomnje. — Umetnina in izdelki twarne kulturę.
— Stil, struktura in mnogoterost aspektom umetnine. —
Morfologia in zgodowinski uidiki. — Pruenstuo duhov-
nosti v umetnosti in v nfenih źiulfenjskih zwezah.
Kjerkoli obstaja kultura, obstaja tudi umetnost, nerazdruźna sprem-
ljevalka cloyeskega uistvarjanja. Podobe, v katerih se pojavlja, so jako
raźnoyrstne: glasba in pies, najrazlićnejse vrste poezije od liricne pesmi
preko epike pa tja do dramatske in gledaliske umetnosti, arhitektura,
plasticne in dekorativne umetnosti. Ta mnogoterost izhaja iz enega vira
in je yedno in povsod sad nepremagljive notranje nujnosti po zunanji
izpoyedi, pri cemer vsaka izmed raznoyrstnih umetnostnih panog izvira
iz posebnih oblik ćloveske delavnosti in tyornosti ter deluje obenem na
razlićna cutila. Ćepray pa so umetnostni pojavi notranje enotni in v naj-
tesnejsem sorodstvu in vcasi tudi na zunaj med sabo poyezani, je ven-
darle narayno, da zahteya njihovo besedno dojemanje raznoyrstne kri-
terije. Że iz prakticnih in metodoloskih oziroy moramo to dojemanje
omejeyati na pojave ene vrste umetnosti ali pa vsaj na vrste, ki so si
prav posebno blizu. V pricujocih izyajanjih o umetnosti uporabljamo ta
izraz kot kratico, ki je splosno v rabi; oznacujemo z njim umetnine
sleherne vrste, ki spadajo v podrocje prostominskih in likovnih umet-
nosti, to je arhitekture, kiparstva, slikarstva in t. zv. umetnega obrta ali
dekoratiyne umetnosti.
Kaj pa je prav za prav umetnina? V prvotnem — tudi etimoloskem —
smislu je umetnina prav tak izdelek ćloveskih rok kakor sleherni drug
izdelek, ki spada v podrocje materialne kulturę. Razlika je v bistvu ta,
da je v tem primeru smisel izoblikoyanega predmeta obseźen v njegovi
uporabni smotrnosti, da pa je v umetnini ta smotrnost spojena s prvi-
nami, ki za to smotrnost niso neogibno potrebne, cetudi prav one opre-
deljujejo njen umetnostni znacaj. Ta primer, neizmerno preprost, v kate-
rem je uporabna smotrnost tudi v umetnini ohranjena, je yendarle samo
mejni pojav, ki veze svet umetnosti neposredno s syetom splosne ma-
terialne kulturę. Uporabno izoblikoyanje umetnine je namreć lahko tudi
samo nayidezno ter je tedaj samo eden izmed steyilnih elementoy v struk-
tur! vse umetnine; celo vec: sleherna taksna zveza z oblikami splosne
materialne kulturę je lahko iz umetnine popolnoma izloćena, tako da je
na ta naćin umetnina neodvisna od vseh bistvenih kakor tudi samo na-
yideznih zvez s predmeti materialne kulturę. Tako n. pr. koca pryotnega