Molè, Vojeslav
Umetnost: njeno obličje in izraz — Ljubljana: Izdala Slovenska Matica, 1941

Page: 61
DOI Page: Citation link: 
https://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/mole1941/0065
License: Free access  - all rights reserved Use / Order
0.5
1 cm
facsimile
Zakljucki 61
O vsem doloca znaćaj in vtis celote: bogate, źive, razgibane, polne sliko-
vitih kontrastoy senc in svetlobe, kjer se v sencah izgubljajo nerazloćne
podrobnosti, druge pa blescijo v polni svetlobi, kar vse skupaj poraja
vtis skrivnostne neskonćncsti. Istoćasno pa je znacilna se nadaljnja po-
lezą te arhitekture: neizmerno bogastvo dekoracije v obliki barvnih
marmornih plosc in drugih kamenoy, krasećih stene in oltarje, ter pla-
sticnih del in slikarij, katerih pomen ne tici samo v njih individualnem
izoblikovanju, temveć śe v vecji meri — v njihovi zvezi s celoto. Ta
arhitektura je nanirec zasnoyana v prvi vrsti kot celota, v nasprotju z
arhitekture renesance, v kateri je vsaka posameznost tudi v kompoziciji
ohranila svoj individualni pomen. Tukaj je vse podrejeno celoti, ta celota
pa je — realisticno izoblikovana iluzija iracionalnega sveta.
IV
'Zakljucki iz dosedanph primerov. — Skupne poteze in
raziike. — Probierni konstrukcije ter oblike in stil. —
Tip v arbitekturi, njegou postanek, razvoj in zgodouinski,
pomen. — Meje problemom v casu in prosteru ter meje
indiuidualne tuornosti.
Primeri iz zgodoyine arhitekture, ki smo jih do zdaj pokazali, nikakor
ne obsegajo vseh moznosti arhitektonskih realizacij in tudi ne vseh na-
ćelnih resitey problemoy monumentalne arhitekture, ki so bili postav-
Ijeni in reseni v teku zgodoyine. Nismo se dotaknili ne arhitekture staro-
zitne Mezopotamije, to je yelikih sumerskih, asirsko-babilonskih, ahe-
menidsko-, partsko- in sasanidsko-perzijskih konstrukcij, ne stavbarstva
Indije, Daljnega Vzhoda, islama, Bizanca, in tudi ne arhitekture noyej-
sega ćasa v evropskih dezelah, — ceprav je vsaka izmed njih ustvarila
svoje lastno in izrazito oblicje. Nasi primeri so samo droben izrez iz
zgodoyinske resmenosti, zadoscajo pa, da si z njihoyo pomocjo pridobimo
globlji ypogled v svet arhitektonskih form in prav tako tudi v bistveni
pomen arhitektonskega dela kot spomenika davne umetnosti.
Vsi nayedeni primeri, izyzemsi Maksencijeyo baziliko v Rimu, ima jo
to skupno lastnost, da so syetisca. Omenjeno baziliko, ćetudi ni kultna
zgradba, smo pa yendarle lahko uporabili na tem mestu, ker je sluzila
shajanju cloyeskih mnoźic ter jo moremo na ta nacin vsaj nekoliko pri-
merjati s krsćanskimi svetisći. V nekem pomenu besede so torej yse
zgradbe, o katerih smo goyorili, uporabne zgradbe. Namen, kateremu
so sluźile, ni bil odlocilen samo za njihoy postanek, marvec so izvirale
iz njega ze same ob sebi neke naćelne posameznosti njiho've sestave. Ker
loading ...