DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.57402#0110
Oblika in stil
106
na povrsini. V Idolinu ,je v vsej polnoti uresnićeno plasticno izobliko-
vanje mladeniskega, skoraj se deskega telesa.
Teh nękaj primerov grske skulpture seveda ne ponazoruje vseh ob-
zorij grske umetnosti niti vseh vrst in moznosti njenih konkretnih reali-
zacij. Vendar pa nam dovoljujejo soditi o splosnih potezah in lastnostih
sveta njenih form. Merilo vsega je v tej plastiki clovek, in sicer v do-
slovnem pomenu besede; ćlovek ni samo njena edina, skoraj izkljucna
snov, ampak clovesko telo je łikrati izhodisce za sleherno plasticno
koncepcijo, konstrukcijo in kompozicijo. Pri tern pa niso odloćilne nje-
gove mrtve in abstraktne formę, temvec ves organizem kot nosilec in
izrazitelj vseh sil in moznosti, ki so v njem obsezene, tako da je n. pr.
poćlovecenje arhitekture, ki je izrazeno v stebrih atenskega Erehtejona,
v obliki źenskih kariatid (sl. 57), nękaj cisto logicnega in naravnega.
Ta naravnost, izvirajoća iz natancnega opazovanja narave in segajoca
od skrbne karakteristike podrobnosti tja do portretne zvestobe, pa je
vendarle podrejena tendenci poudarjanja najbistvenejsih potez in tudi
nacelom harmonicnega uravnovesenja, poenostavitve in umerjenosti.
Celota vsake umetnine je pri tern prenesena s ploskve resnicnega pojava
v sfero idealnega bivanja. Formę bozanstev se na ta naćin poclovecujejo,
ćloveske pa se zenacujejo z bozanskimi. S tem pa ustvarja grska umetnost
svet lepih in harmonicnih oblik helenskega idealizma.
IX
Srednjeweska umetnost. Bizantinsko slikarstuo: mozaiki
v cerkwi S. Vitale v Raweni. — Romańska plastika: tim-
panon katedr ale w Moissacu. — Gotska plastika: figura
Sinagoga w katedrali w Strassburgu. ■— Giottowo slikar-
stvo. — Miniatura bratou Limburgow. — Pomen pozne
srednfeweske umetnosti za bodocnost.
Svet anticne umetnosti je svet zase. Sicer se ne omejuje na zgodoiyino
umetnosti same Grćijie. Marsikatera oblika njene arhitekture in dekora-
tivne, a tudi figuralne umetnosti se veze genetićno ne samo s formami
predgrske Egeje in Helade, ampak tudi s formami umetnosti starodavnega
Vzhoda, ćetudi dobiva v okviru grskega naroda novo vsebino in pomen
ter prehaja v sestav jezika grskih form, iz katerih se poraja skoz in skoz
grska izraznost. Tudi konec tęga sveta ni tam, kjer se koncuje prava
zgodovinska Grćija. S helenizmom, ki si je podvrgel skoraj ves anticni
bliźnji Yzhod, se izpreminja jezik grske umetnosti v kozmopoliticni
106
na povrsini. V Idolinu ,je v vsej polnoti uresnićeno plasticno izobliko-
vanje mladeniskega, skoraj se deskega telesa.
Teh nękaj primerov grske skulpture seveda ne ponazoruje vseh ob-
zorij grske umetnosti niti vseh vrst in moznosti njenih konkretnih reali-
zacij. Vendar pa nam dovoljujejo soditi o splosnih potezah in lastnostih
sveta njenih form. Merilo vsega je v tej plastiki clovek, in sicer v do-
slovnem pomenu besede; ćlovek ni samo njena edina, skoraj izkljucna
snov, ampak clovesko telo je łikrati izhodisce za sleherno plasticno
koncepcijo, konstrukcijo in kompozicijo. Pri tern pa niso odloćilne nje-
gove mrtve in abstraktne formę, temvec ves organizem kot nosilec in
izrazitelj vseh sil in moznosti, ki so v njem obsezene, tako da je n. pr.
poćlovecenje arhitekture, ki je izrazeno v stebrih atenskega Erehtejona,
v obliki źenskih kariatid (sl. 57), nękaj cisto logicnega in naravnega.
Ta naravnost, izvirajoća iz natancnega opazovanja narave in segajoca
od skrbne karakteristike podrobnosti tja do portretne zvestobe, pa je
vendarle podrejena tendenci poudarjanja najbistvenejsih potez in tudi
nacelom harmonicnega uravnovesenja, poenostavitve in umerjenosti.
Celota vsake umetnine je pri tern prenesena s ploskve resnicnega pojava
v sfero idealnega bivanja. Formę bozanstev se na ta naćin poclovecujejo,
ćloveske pa se zenacujejo z bozanskimi. S tem pa ustvarja grska umetnost
svet lepih in harmonicnih oblik helenskega idealizma.
IX
Srednjeweska umetnost. Bizantinsko slikarstuo: mozaiki
v cerkwi S. Vitale v Raweni. — Romańska plastika: tim-
panon katedr ale w Moissacu. — Gotska plastika: figura
Sinagoga w katedrali w Strassburgu. ■— Giottowo slikar-
stvo. — Miniatura bratou Limburgow. — Pomen pozne
srednfeweske umetnosti za bodocnost.
Svet anticne umetnosti je svet zase. Sicer se ne omejuje na zgodoiyino
umetnosti same Grćijie. Marsikatera oblika njene arhitekture in dekora-
tivne, a tudi figuralne umetnosti se veze genetićno ne samo s formami
predgrske Egeje in Helade, ampak tudi s formami umetnosti starodavnega
Vzhoda, ćetudi dobiva v okviru grskega naroda novo vsebino in pomen
ter prehaja v sestav jezika grskih form, iz katerih se poraja skoz in skoz
grska izraznost. Tudi konec tęga sveta ni tam, kjer se koncuje prava
zgodovinska Grćija. S helenizmom, ki si je podvrgel skoraj ves anticni
bliźnji Yzhod, se izpreminja jezik grske umetnosti v kozmopoliticni