DOI Page / Citation link:
https://doi.org/10.11588/diglit.57403#0109
ki se prikaźe Jozuetu iz 12. stoletja, iz katedrale Marijinega vnebovzetja v Moskvi (sobor
Uspenskij). Sam motiv teme je zgodovinsko-pripoveden in spada v staro załogo bizan-
tinske ikohografije. Upodobitev tęga prizora je znana zlasti z miniatur Jozuetooega
znoją, kjer se nadangel pred ozadjem helenistićne pokrajine prikaźe Jozuetu, ki se
najprej pogoyarja z njim stoję, ko pa ga
je spoznal, se yrźe tik predenj na obraz.
Na ikoni je mała Jozuetova postava ko-
ma jda vidna, a vso płoskev podobe je za-
jęła yełikanska nadangelova postaya. De-
janje je tukaj izgubilo ysakrśen pomen.
postało je nękaj postranskega in nebistye-
nega. Ves smisel tići v ideji ćeśćenja,
upodobljeni v frontałnem, simetrićnem,
monumentalnem in hkrati dekorativnem
sestavu nadangeloye postave. Izginila ni
samo slełierna oznaćitey prostora, marveć
je linearizem napredoval tako daleć, da
i zgiń ja na sliki tudi obćutek plastićnega
obsega prostornine in modełacije telesa.
X se je razyito in porazdełjeno y ploskyi,
in to tako mocno, da so motivi lilij na
angelovem plaśću in ornamentalna mreźa
na njegoviłi nogali nałożeni enakomerno
ploskoyito, ne glede na gube in zgibe, ki
pada jo nanje. S takim obraynayanjem se
ujema tudi kolorit, saj so barye nanesene
y ćistiłi, krićećili sestavałi, brez rahliłi pre-
hodov in to naci j. Ikona je postała tukaj
samo kułtna podoba, ki je bila dałeć od
iluzionizma.
Ta novi »abstraktno-Iinearni stil«, po-
sebno znaćiłen za ikonę, ki izyirajo s
końca 12. in iz 13. stoletja, se naravno
odeya v oblike raznih odtenkoy in menjav.
Znamenit primer je ikona Demetrija So-
hinskega (iz stolnice y Dmitroyu) s końca
12. ali iz zaćetka 13. stoletja, sedaj y Tret-
jakocski galeriji. Svetnik sedi na prestolu, Mata boźja Oranta iz Jaroslavlja.
z mećem na kolenih, a njegova postaya Tretjakoyska galerija
dęła »vtis mogoćnosti in velićastnosti«.4
Glaya, nałalino obrnjena na łevo, je kljub temu simetrićna, a ostro, kakor plastićno
izklesani obraz se povećuje njeno mogoćno yelićastnost. Znaćilno je, da ta ikona kar
se da natanko ponavlja kompozicijo prvotnega grśkega yzora, kakor izliaja to iz rełiefa
y cerkyi San Marco v Benetkali,5 pri ćemer ga preoblikuje v linearnem smislu. Se
rnonumentalnejsa je ikona Matere boźje Oranie iz Jaroslaylja (Tretjakocska galerija).
ki predstavlja Mater boźjo Pećersko. Postaya Madone, ki ima na prsili medaljon s
Kristusom-Emanuelom, je mocno podałjśana, glava je pri tern nesorazmerno majhna,
majłine so tudi roke. Sistem je obdrźan v strogi simetriji, struktura obraza je kiparsko
103
Uspenskij). Sam motiv teme je zgodovinsko-pripoveden in spada v staro załogo bizan-
tinske ikohografije. Upodobitev tęga prizora je znana zlasti z miniatur Jozuetooega
znoją, kjer se nadangel pred ozadjem helenistićne pokrajine prikaźe Jozuetu, ki se
najprej pogoyarja z njim stoję, ko pa ga
je spoznal, se yrźe tik predenj na obraz.
Na ikoni je mała Jozuetova postava ko-
ma jda vidna, a vso płoskev podobe je za-
jęła yełikanska nadangelova postaya. De-
janje je tukaj izgubilo ysakrśen pomen.
postało je nękaj postranskega in nebistye-
nega. Ves smisel tići v ideji ćeśćenja,
upodobljeni v frontałnem, simetrićnem,
monumentalnem in hkrati dekorativnem
sestavu nadangeloye postave. Izginila ni
samo slełierna oznaćitey prostora, marveć
je linearizem napredoval tako daleć, da
i zgiń ja na sliki tudi obćutek plastićnega
obsega prostornine in modełacije telesa.
X se je razyito in porazdełjeno y ploskyi,
in to tako mocno, da so motivi lilij na
angelovem plaśću in ornamentalna mreźa
na njegoviłi nogali nałożeni enakomerno
ploskoyito, ne glede na gube in zgibe, ki
pada jo nanje. S takim obraynayanjem se
ujema tudi kolorit, saj so barye nanesene
y ćistiłi, krićećili sestavałi, brez rahliłi pre-
hodov in to naci j. Ikona je postała tukaj
samo kułtna podoba, ki je bila dałeć od
iluzionizma.
Ta novi »abstraktno-Iinearni stil«, po-
sebno znaćiłen za ikonę, ki izyirajo s
końca 12. in iz 13. stoletja, se naravno
odeya v oblike raznih odtenkoy in menjav.
Znamenit primer je ikona Demetrija So-
hinskega (iz stolnice y Dmitroyu) s końca
12. ali iz zaćetka 13. stoletja, sedaj y Tret-
jakocski galeriji. Svetnik sedi na prestolu, Mata boźja Oranta iz Jaroslavlja.
z mećem na kolenih, a njegova postaya Tretjakoyska galerija
dęła »vtis mogoćnosti in velićastnosti«.4
Glaya, nałalino obrnjena na łevo, je kljub temu simetrićna, a ostro, kakor plastićno
izklesani obraz se povećuje njeno mogoćno yelićastnost. Znaćilno je, da ta ikona kar
se da natanko ponavlja kompozicijo prvotnega grśkega yzora, kakor izliaja to iz rełiefa
y cerkyi San Marco v Benetkali,5 pri ćemer ga preoblikuje v linearnem smislu. Se
rnonumentalnejsa je ikona Matere boźje Oranie iz Jaroslaylja (Tretjakocska galerija).
ki predstavlja Mater boźjo Pećersko. Postaya Madone, ki ima na prsili medaljon s
Kristusom-Emanuelom, je mocno podałjśana, glava je pri tern nesorazmerno majhna,
majłine so tudi roke. Sistem je obdrźan v strogi simetriji, struktura obraza je kiparsko
103