Molè, Wojsław: Umetnost južnih Slovanov (Ljubljana, 1965)

je naraščal le postopoma, kolikor so romanska pristaniška mesta, ki so imela odprto pot
v svet, mogla navezovati in krepiti zveze s svojim zaledjem, kjer je prebivalo novo slo-
vansko prebivavstvo. Podrobnosti o poteku tega zbliževanja mest z zaledjem, ki je bilo
prav tako pod bizantinsko — pogosto res da samo nominalno — vrhovno oblastjo, niso

Slika 135. Niin. Relikviarij, okoli leta 800, od spredaj in od strani

natančneje znane. Nič natančnejšega ni znano tudi o zgodovini pokristjanjenja hrvatskili
in srbskih plemen na ozemlju Dalmacije. Vsekakor je značilno, da so razen misijonarjev
iz Italije delovali okoli leta 800 tudi karolinški misijonarji in da so delovali v Dalmaciji
prav tako Metodovi uëenci iz nekdanje bizantinske misije na Moravskem.

Ostanki spomenikov, izvirajočih iz tega prvega prehodnega obdobja, so sila skromni
in pričajo edinole o tem, da kulturno življenje in umetnostne zveze z Italijo niso docela
zamrle. Zato pa dve stoletji ni nič slišati o tem, kaj se je dogajalo v mejah Sklavonije
na področju kulturnega in umetnostnega življenja. Ko to življenje postane za nas opazno,
je že okoli leta 800 n. e. Takrat so nastale v hrvatskih središčih že prve sakralne stavbe

194