0.5
1 cm
PREDGOYOR
Prićujoce delo naj bi dało bralcu pregled zgodooine ruske umetnosti od najsta-
rejśih zaćetkoo pa ose do oelike oktobrske reoolucije. V nooejse case aotor ni posegal.
Razooj umetnosti o obdobju med doema oojnama je res da o mnogih pogledih nadalje-
oanje poprejsnje zgodooine, oendar pa je oktobrska reoolucija dogodek tolikanj odlo-
ćilnega pomena za osa podrocja celotnega źioljenja, da njen datum, leto 1917, pomeni
prań tako konec starejśe dobę kakor tudi zacetek popolnoma nooe epohe ne samo
o zgodooini Rusije, temoeć osega ćlooestoa. Zato pa tudi poskus, da bi proniknili o
umetnost Soojetske zoeze, nedoomno zahteoa posebne obdelaoe.
Raziskaoanja ruske umetnosti imajo za seboj ze doi go in ćastno preteklost in lite-
ratura, ki so ji jo posoetili, je ogromna. Kljub temu si je autor o soesti teźao, kakrsne
se mu osiljujejo ob poskusu, da prikaźe njeno zgodooino, pa ćeprao samo o splosnih
obrisih. Marsikaj o zgodooini umetnosti stare in nooe Rusije, kakor na primer njena
periodizacija, je ze skoraj dokoncno ustaljeno in razlika o mnenjih se tiće samo se
podrobnosti. Toda z druge strani je marsikaj se nedognano in nereseno in sele ćaka na
odlociteo znanosti. Raziskaoanja soojetskih ućenjakoo so imela za posledico, da je tudi
na podroćju ruske umetnostne zgodooine prislo do preorednotenja mnogo nekdanjih
orednot. Natancna kritićna metoda — ki trdi, da moremo umetniske pojaoe, kakor sicer
ose pojaoe, ustrezno in praoilno razumeti edinole o najtesnejsi zoezi z źioljenjem, ki
mu pripadajo kot poseben del kulturne nadstaobe splosne gospodarsko-druźbene osnooe
— je o marsicem obogatila znanost, a prao tako o marsićem popraoila prejsnja nazi-
ranja. Dokonćna interpretacija posameznih umetnostnih pojaooo kakor tudi zgodooin-
skega razooja o dolgih razdobjih umetnosti je zelo pogosto se sporna. Da se izognemo
zmotnim oznacbam in razlagam — ni bilo drugega izhoda iz tezaonega poloźaja, kakor
da se omejimo na opazooanja in ugotooitoe, ki so glede na kritiko najmanj doomljioe
in nesporne, kar pa zadeoa umetnost samo, da naoedemo najbolj znaćilna dejstoa in
ocene ter tako damo splosen pregled ruske umetnosti.
Kljub temu pa ta pregled ni popoln, a to je bilo storjeno namenoma. V njem
manjka nękaj poglaoij in odstaokoo, ki bi res da poudariji nazornost celote, toda nji-
hooa bogata tematika in problematika zahteoata posebnih obdelao, tako na primer
oprasanje umetnosti na ukrajinskih tleh o razdobju od tatarskega naoala do dobę
baroka, potemtakem o razdobju, ki je nedoomno zanimioo, a se zelo mało znano. Se
uaźnejse so opustitoe drugaćne orste; zadosti namrec niso bile uposteoane nekatere
panoge umetnosti. Na proo mesto smo postaoili monumentalno umetnost, staobarstoo,
kiparstoo in slikarstoo, bolj na splosno pa je obdelana dekorationa in drobna umetnost
s tako imenooano umetno obrtjo ored (na primer zlatarstoo in tako pomembno podrocje
7
Prićujoce delo naj bi dało bralcu pregled zgodooine ruske umetnosti od najsta-
rejśih zaćetkoo pa ose do oelike oktobrske reoolucije. V nooejse case aotor ni posegal.
Razooj umetnosti o obdobju med doema oojnama je res da o mnogih pogledih nadalje-
oanje poprejsnje zgodooine, oendar pa je oktobrska reoolucija dogodek tolikanj odlo-
ćilnega pomena za osa podrocja celotnega źioljenja, da njen datum, leto 1917, pomeni
prań tako konec starejśe dobę kakor tudi zacetek popolnoma nooe epohe ne samo
o zgodooini Rusije, temoeć osega ćlooestoa. Zato pa tudi poskus, da bi proniknili o
umetnost Soojetske zoeze, nedoomno zahteoa posebne obdelaoe.
Raziskaoanja ruske umetnosti imajo za seboj ze doi go in ćastno preteklost in lite-
ratura, ki so ji jo posoetili, je ogromna. Kljub temu si je autor o soesti teźao, kakrsne
se mu osiljujejo ob poskusu, da prikaźe njeno zgodooino, pa ćeprao samo o splosnih
obrisih. Marsikaj o zgodooini umetnosti stare in nooe Rusije, kakor na primer njena
periodizacija, je ze skoraj dokoncno ustaljeno in razlika o mnenjih se tiće samo se
podrobnosti. Toda z druge strani je marsikaj se nedognano in nereseno in sele ćaka na
odlociteo znanosti. Raziskaoanja soojetskih ućenjakoo so imela za posledico, da je tudi
na podroćju ruske umetnostne zgodooine prislo do preorednotenja mnogo nekdanjih
orednot. Natancna kritićna metoda — ki trdi, da moremo umetniske pojaoe, kakor sicer
ose pojaoe, ustrezno in praoilno razumeti edinole o najtesnejsi zoezi z źioljenjem, ki
mu pripadajo kot poseben del kulturne nadstaobe splosne gospodarsko-druźbene osnooe
— je o marsicem obogatila znanost, a prao tako o marsićem popraoila prejsnja nazi-
ranja. Dokonćna interpretacija posameznih umetnostnih pojaooo kakor tudi zgodooin-
skega razooja o dolgih razdobjih umetnosti je zelo pogosto se sporna. Da se izognemo
zmotnim oznacbam in razlagam — ni bilo drugega izhoda iz tezaonega poloźaja, kakor
da se omejimo na opazooanja in ugotooitoe, ki so glede na kritiko najmanj doomljioe
in nesporne, kar pa zadeoa umetnost samo, da naoedemo najbolj znaćilna dejstoa in
ocene ter tako damo splosen pregled ruske umetnosti.
Kljub temu pa ta pregled ni popoln, a to je bilo storjeno namenoma. V njem
manjka nękaj poglaoij in odstaokoo, ki bi res da poudariji nazornost celote, toda nji-
hooa bogata tematika in problematika zahteoata posebnih obdelao, tako na primer
oprasanje umetnosti na ukrajinskih tleh o razdobju od tatarskega naoala do dobę
baroka, potemtakem o razdobju, ki je nedoomno zanimioo, a se zelo mało znano. Se
uaźnejse so opustitoe drugaćne orste; zadosti namrec niso bile uposteoane nekatere
panoge umetnosti. Na proo mesto smo postaoili monumentalno umetnost, staobarstoo,
kiparstoo in slikarstoo, bolj na splosno pa je obdelana dekorationa in drobna umetnost
s tako imenooano umetno obrtjo ored (na primer zlatarstoo in tako pomembno podrocje
7
