DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.57403#0285
A. Benois: Prizor iz Yersaillesa
burskega źiyljenja 18. stoletja. A ćlovek takoj ve, da tu ne gre za nikak pravi lustorizem,
da je vse skupaj samo delikatna in rafinirana igra domisljije, da je to samo dekoracija,
ki jo pribliźuje źivljenju edinole mestoma mocno poudarjen erotićni element. Nekoliko
drugaćen, a v umetniśkem pogledu prav tako v preteklosti zakoreninjen, je Konstantin
Somov (1869—1939), odlićen portretist in kolorist, a znan tudi kot kipar v porcelanu.
V svojih slikałi oźivlja novi rokoko in njegove barvne ćare. Njegova umetnost ni brez-
miselna, vendar njegova misel ne zida, njegove figurę so bolj podobne źivim lutkam
kakor pa resnićnim Ijudem, a v njih izoblikovanju in bogatem koloritu je ćutiti ironijo
in razoćaranje nad źiyljenjem. Z realizmom ima ta umetnost kajpada mało skupnega.
Toda iz zasanjanih parkov, po kateriłi se sprehajajo njegove figurice ob ribnikih, se
oglaśa tiha melanholija modrosti davno minulih ćasov. In yendarle so ta dela nastajala
v dobi, ko je Rusija źe dozorevala za revolucijo, a njen prvi plamen je vzbułitel
deloma źe leta 1905. Toda vsi niso razumeli svojega ćasa. Iz umetnosti većine ćlanov
skupine Mir iskusstva je govorila ravnoduśnost vprićo ruske resnićnosti ali pa kar so-
vraźnost do nje. Toda ne pri vseh. K takim je spadał — poleg Serova in drugih —
Evgenij Lanceray (rojeń 1875), tvorec Pogrebscine, ki po svoji źgoći ironiji nima primere
in ki je bila izdelana po zaduśitvi revolucije leta 1905. Kajti ćeprav je bil Lanceray
poprej slikar in risar Peterburga preteklosti, se je po veliki revoluciji pridruźil njenim
pristasem in postał eden od njenih glavnih monumentalniłi slikarjev.
18
275
burskega źiyljenja 18. stoletja. A ćlovek takoj ve, da tu ne gre za nikak pravi lustorizem,
da je vse skupaj samo delikatna in rafinirana igra domisljije, da je to samo dekoracija,
ki jo pribliźuje źivljenju edinole mestoma mocno poudarjen erotićni element. Nekoliko
drugaćen, a v umetniśkem pogledu prav tako v preteklosti zakoreninjen, je Konstantin
Somov (1869—1939), odlićen portretist in kolorist, a znan tudi kot kipar v porcelanu.
V svojih slikałi oźivlja novi rokoko in njegove barvne ćare. Njegova umetnost ni brez-
miselna, vendar njegova misel ne zida, njegove figurę so bolj podobne źivim lutkam
kakor pa resnićnim Ijudem, a v njih izoblikovanju in bogatem koloritu je ćutiti ironijo
in razoćaranje nad źiyljenjem. Z realizmom ima ta umetnost kajpada mało skupnega.
Toda iz zasanjanih parkov, po kateriłi se sprehajajo njegove figurice ob ribnikih, se
oglaśa tiha melanholija modrosti davno minulih ćasov. In yendarle so ta dela nastajala
v dobi, ko je Rusija źe dozorevala za revolucijo, a njen prvi plamen je vzbułitel
deloma źe leta 1905. Toda vsi niso razumeli svojega ćasa. Iz umetnosti većine ćlanov
skupine Mir iskusstva je govorila ravnoduśnost vprićo ruske resnićnosti ali pa kar so-
vraźnost do nje. Toda ne pri vseh. K takim je spadał — poleg Serova in drugih —
Evgenij Lanceray (rojeń 1875), tvorec Pogrebscine, ki po svoji źgoći ironiji nima primere
in ki je bila izdelana po zaduśitvi revolucije leta 1905. Kajti ćeprav je bil Lanceray
poprej slikar in risar Peterburga preteklosti, se je po veliki revoluciji pridruźil njenim
pristasem in postał eden od njenih glavnih monumentalniłi slikarjev.
18
275