DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.57403#0289
O P O M B E
UYOD
1 A. A. Fedorov-Davydov, Zadaći sozda-
ni ja trudon po istorii russkogo iskusstoa, Tref ja
sessija Akademii Hudoźesto SSSR, Moskva 1949,
sir. 175.
2 A. A. Fedorov-Davydov, o. c., str. 169.
I. STARORUSKA UMETNOST
Najstarejśa umetnost ozhodnih Slooanoo
1 Pomen umetnosti Gotov za razvoj umet-
nosti na ozemljih yzhodne Eyrope kakor yobce
za splosni razvoj umetnosti so zmeraj precenje-
vali in ga se danes mocno precenjujejo. Pryić
se je to ypraśanje pojavilo, ko je De Baye,
ki je na osnovi bogatega zakłada — ki ga je
leta 1888 odkril N. I. Bulićey (N. I. B u 1 y ć e v,
Zurnal raskopok po ćasti oodorazdela oerhnih
pritokoo Folgi i Dnepra, Moskya 1899) na gra-
diśću Mościnsko pri Mosalsku — objayil pri-
padajoce mu predmete (Les bronzes emailles de
Mostchina, Pariz 1892) ter jih povezal z biva-
njem Gotov na ozemljih yzhodnih SIovanoy
(De Baye, La bijouterie des Goths en Russie,
»Memoires de la Societe Nationale des Anti-
ąuaires de Francec, Pariz 1898). S tern se je
brź okoristila zlasti nemśka znanost (a njej so
sledili tudi drugi raziskovalci). Pojem umet-
nosti Gotov, ki so jo videli ysepoysod v yzhodni
Evropi in ki naj bi obsegala ysakrśne vred-
nostne izdelke na teh ozemljih, zaćenśi od
rimske dobę pa vse tja do Kijevske Rusije,
je postał malone dogma. Ustvarjalnosti Gotov
so pripisoyali najraznovrstnejśe predmete brez
potrebnega kritićnega rązloćevanja in se pri
tern opirali zlasti na izdelke iz źlebatega (gra-
yiranega) emajla (email champleve) kakor
tudi na prstaste (pramenaste) fibule. Yendar
pa kritika, ki jo je izvedel Rybakov na osnovi
natanćnega poznavanja vsega »gotskega« in
primerjalnega gradiva iz prve polovice prvega
tisoćletja n. e. na ruskih ozemljih, preprićljivo
dokazuje, da je treba videti srediśća izdelo-
vanja emajla oznacenega tipa ob srednjem
Dnjepru, v obmoćju kijevskih in perejaslay-
skih podrocij pogrebnih źar; med njihovo ke-
ramiko in med tern emajlom namreć obstaja
nepretrgana zveza, ugotovljena ni samo kro-
nologija. Nasprotno pa ni nikakrśne zveze
med temi emajliranimi izdelki in kulturo Go-
tov, prav tako kakor je ni med njo pa med
prstastimi fibulami obdnjeprskih tipov. Tako
prve kakor druge je treba steli za krajevne
izdelke krajey ob Dnjepru. Popolna spre-
memba nastopi v 5. ali v zacetku 6. stołetja, ko
izginjajo izdelki iz graviranega emajla kijev-
skega tipa obenem s podroćji pogrebnih źar.
Rybakoy vidi v prebivalstvu 4. do 6. stołetja
n. e. v okolici Kijeva, Poltave in Ćernigoya —
Yenede (oziroma Antę, 6.stoletje). — B. A. Ry-
bakoy, Remeslo dreonej Rusi, Moskva 1948,
str. 46—71.
2 A. A. S p i c y n, Dreonosli Anton. Sbornik
v ćest’ A. A. Soboleoskogo, Leningrad 1928;
B. A. Rybakoy, o. c., str. 78 i. sl.; i s t i, Anty
i Kieoskaja Rus’, »Vestnik Drevnej Istorii«,
1939, I. zv.
3 N. P. K o n d a k o v, Istorija i pamjatniki
oizantijskoj emali, Peterburg 1892; isti, Russkie
kłady, Issledooanije dreonostej nelikoknjaze-
skogo perioda, I. zy., Peterburg 1896; A. S. Gu-
ś ć i n, Pamjatniki hudoźestoennogo remesla
dreonej Rusi 10. do 13. on., Leningrad 1936;
L. A. Macułewicz, Argenterie byzantine en
Russie. Orient et Byzance, V. zy., Pariz 1929.
4 I. A. Orbelli in K. Y. Trever, Sasa-
nidskij metali, Moskya-Leningrad 1955.
277
UYOD
1 A. A. Fedorov-Davydov, Zadaći sozda-
ni ja trudon po istorii russkogo iskusstoa, Tref ja
sessija Akademii Hudoźesto SSSR, Moskva 1949,
sir. 175.
2 A. A. Fedorov-Davydov, o. c., str. 169.
I. STARORUSKA UMETNOST
Najstarejśa umetnost ozhodnih Slooanoo
1 Pomen umetnosti Gotov za razvoj umet-
nosti na ozemljih yzhodne Eyrope kakor yobce
za splosni razvoj umetnosti so zmeraj precenje-
vali in ga se danes mocno precenjujejo. Pryić
se je to ypraśanje pojavilo, ko je De Baye,
ki je na osnovi bogatega zakłada — ki ga je
leta 1888 odkril N. I. Bulićey (N. I. B u 1 y ć e v,
Zurnal raskopok po ćasti oodorazdela oerhnih
pritokoo Folgi i Dnepra, Moskya 1899) na gra-
diśću Mościnsko pri Mosalsku — objayil pri-
padajoce mu predmete (Les bronzes emailles de
Mostchina, Pariz 1892) ter jih povezal z biva-
njem Gotov na ozemljih yzhodnih SIovanoy
(De Baye, La bijouterie des Goths en Russie,
»Memoires de la Societe Nationale des Anti-
ąuaires de Francec, Pariz 1898). S tern se je
brź okoristila zlasti nemśka znanost (a njej so
sledili tudi drugi raziskovalci). Pojem umet-
nosti Gotov, ki so jo videli ysepoysod v yzhodni
Evropi in ki naj bi obsegala ysakrśne vred-
nostne izdelke na teh ozemljih, zaćenśi od
rimske dobę pa vse tja do Kijevske Rusije,
je postał malone dogma. Ustvarjalnosti Gotov
so pripisoyali najraznovrstnejśe predmete brez
potrebnega kritićnega rązloćevanja in se pri
tern opirali zlasti na izdelke iz źlebatega (gra-
yiranega) emajla (email champleve) kakor
tudi na prstaste (pramenaste) fibule. Yendar
pa kritika, ki jo je izvedel Rybakov na osnovi
natanćnega poznavanja vsega »gotskega« in
primerjalnega gradiva iz prve polovice prvega
tisoćletja n. e. na ruskih ozemljih, preprićljivo
dokazuje, da je treba videti srediśća izdelo-
vanja emajla oznacenega tipa ob srednjem
Dnjepru, v obmoćju kijevskih in perejaslay-
skih podrocij pogrebnih źar; med njihovo ke-
ramiko in med tern emajlom namreć obstaja
nepretrgana zveza, ugotovljena ni samo kro-
nologija. Nasprotno pa ni nikakrśne zveze
med temi emajliranimi izdelki in kulturo Go-
tov, prav tako kakor je ni med njo pa med
prstastimi fibulami obdnjeprskih tipov. Tako
prve kakor druge je treba steli za krajevne
izdelke krajey ob Dnjepru. Popolna spre-
memba nastopi v 5. ali v zacetku 6. stołetja, ko
izginjajo izdelki iz graviranega emajla kijev-
skega tipa obenem s podroćji pogrebnih źar.
Rybakoy vidi v prebivalstvu 4. do 6. stołetja
n. e. v okolici Kijeva, Poltave in Ćernigoya —
Yenede (oziroma Antę, 6.stoletje). — B. A. Ry-
bakoy, Remeslo dreonej Rusi, Moskva 1948,
str. 46—71.
2 A. A. S p i c y n, Dreonosli Anton. Sbornik
v ćest’ A. A. Soboleoskogo, Leningrad 1928;
B. A. Rybakoy, o. c., str. 78 i. sl.; i s t i, Anty
i Kieoskaja Rus’, »Vestnik Drevnej Istorii«,
1939, I. zv.
3 N. P. K o n d a k o v, Istorija i pamjatniki
oizantijskoj emali, Peterburg 1892; isti, Russkie
kłady, Issledooanije dreonostej nelikoknjaze-
skogo perioda, I. zy., Peterburg 1896; A. S. Gu-
ś ć i n, Pamjatniki hudoźestoennogo remesla
dreonej Rusi 10. do 13. on., Leningrad 1936;
L. A. Macułewicz, Argenterie byzantine en
Russie. Orient et Byzance, V. zy., Pariz 1929.
4 I. A. Orbelli in K. Y. Trever, Sasa-
nidskij metali, Moskya-Leningrad 1955.
277