DOI Page / Citation link:
https://doi.org/10.11588/diglit.57403#0305
janovsko śolo«. A. Savinov, Hudoznik Ve-
necianoo, Leningrad-Moskva 1949; N. Dmi-
triera, A. G. Fenecianoo, »Iskusstvo« 1948,
nr. 1.
5 Sonesćanie dejatelej sooetskoj muzyki o
CK VKP(b), 1848, str. 141. Cit. pri A. Zoto vu,
K. P. Brjullou. Ego znaćenie i mesto o russkom
iskusstoe, »Iskusstvo« 1949, nr. 4, str. 48—60;
V. Stasoy, O znaćenii Brjullooa i loanooa
o russkom iskusstoe, Izbrannoe, zv. I., Moskva-
Leningrad 1950, str. 29—52.
6 A. S a v i n o v, Fedor Antonooić Bruni,
1799—1875, Moskya-Leningrad 1949.
7 V. Mole, Z dziejom sztuki rosyjskiej. Ma-
larstwo 19. w., początki realizmu, » Język Ro-
syjskie, zv. III., 1950, nr. 5 (12), str. 7.
8 Prao tam, str. 8.
Umetnost druge polooice 19. stoletja
1 Estetićeskie otnosenija iskusstoa k dejstoi-
teljnosti, izdana nazadnje v knjiigi N. G. Cerny-
śeoskij ob iskusstoe. Statji, recenzii, oyskazy-
oanija, Moskva 1950.
2 Istorija SSSR, zv. II., Rossija o 19. oeke.
V redakciji M. V. Nećkine, izdaja 2, 1949,
str. 829.
Kiparstco
1B. Fedoroy, Eogenij Aleksandrooić Lan-
ceray (1848—1886), »Iskusstvo« 1949, nr. 4, str. 74
do 78.
SI ikarstro
Perov. Peredviźni'ki
1 A. A. F e d o r o v - D a v y d o v, B.G. Peroo,
Moskva 1954.
2 P. M il j u ko v, Oćerki po istorii russkoj
kuljtury, zv.IL, Pariz 1951, nr. 65 (525).
3 A. A. F e d o r o v - D a v y d o v, o. c., str. 9.
4 V. Mole, Z dziejom sztuki rosyjskiej. Ma-
larstwo 19. wieku, początki realizmu, »Język
Rosyjsku, zv. III., 1950, nr. 5 (12), str. 9.
5 B. Prytkoy, N. A. Jarośenko. Oćerki po
istorii russkoj źioopisj otoroj połoniny 19. oeka,
Moskva 1950, str. 54. »S poresenimi rokami,
kakor da so rklenjene z zlatimi zapestnicami,
s stisnjenimi sklenjenimi prsti strmi Strepe-
tova na portretu Jarośenka nękam predse, a
njene lepe, źalostno-zamiśljeno oći so polne
skritega trpljenja. Hkrati je v njej toliko do-
stojanstva, toliko duserne odloćnosti, nezlom-
ljive moći, zavesti svoje ćloveśke pravice!« —
A dal je ramo tam: »Skoraj monokromi (eno-
barvni) ton płatna, diskretno sozvoćje bronasto-
rjavega ozadja in crnorijolicaste obleke ostro
oddeljujejo bledi obraz Strepetove; od belega
ovratnika in belih rokavcev veje strogost kla-
sicizma. 'Ysa pozornost je osredotoćena na
obrazu in na rokah. 2ivljenje umetnice, polno
pomanjkanja, nesreć in skrbi, po njej upo-
dobljeni tipi ruskih źena, unićenih zavoljo
razmer, v kakrśnih so źivele — vse to je Jaro-
śenku, tako kakor pred njim Repinu, nareko-
valo prav takśno reśitey, kakrśno je dal v
svojem odlićnem delu.e
B Yredno je navesti nękaj njegoyih izjav
o umetnosti. V ćlanku z naslorom Usoda ruske
umetnosti (1880) piśe med drugim: »Jaz sem
za narodno umetnost in sodim, da umetnost
sploh ne morę biti drugaćna, samo narodna.
Nikjer in nikoli ni bilo drugaćne umetnosti in,
će obstaja tako imenovana splośno ćloveśka
umetnost, je to samo zato, ker jo je izrazil
naród, stojeć na celu splośno ćloveśkega raz-
voja ...« —• V pismu z dne 19. j uli ja leta 1876
je Kramskoj pisał Stasoru: »Z norimi pojmi
se mora jo roditi nove besede. Prarijo: ,Poj-
dem, naućim se tehnikeF Bog se usmili! Mi-
slijo, da tehnika visi pri kom na kljuki v
omari in da je treba samo opaziti, kje je klju-
ćek, da snameś tehniko iz nje. Tęga pa ne
razumejo, da so veliki talenti najmanj raz-
miśljali o tern, da je bila njihoya muka većna
źelja, da bi izrazili edinole vsoto vtisov, ki je
bila pri ysakterem nękaj samosvojega. A ko
se jim je to posrećilo, se je tehnika naśla
sama po sebi. ..« — V drugem pismu pa je
Kramskoj pisał: »Ruski umetnik je nękaj ne-
znanega in nevidnega, to je prihodnjega ...
Ruski umetnik ne vidi tako kakor umetniki
drugili plemen. Zanj ni drugega izhoda, kakor
da ustvari svoj lastni jezik...« Citirano po:
V. V. S t a s o v , Kramskoj i russkie hudoź-
niki, Izbrannoe, zv. I., Moskva-Leningrad 1950,
str. 245—246.
Zmaga realizma. Gay in Yereśćagin
1 Ako sploh hoćemo razumeti predstavni
svet slikarstva (in kiparstva) 19. stoletja, ne
smemo nikdar izgubiti iz oći ozke povezanosti
295
necianoo, Leningrad-Moskva 1949; N. Dmi-
triera, A. G. Fenecianoo, »Iskusstvo« 1948,
nr. 1.
5 Sonesćanie dejatelej sooetskoj muzyki o
CK VKP(b), 1848, str. 141. Cit. pri A. Zoto vu,
K. P. Brjullou. Ego znaćenie i mesto o russkom
iskusstoe, »Iskusstvo« 1949, nr. 4, str. 48—60;
V. Stasoy, O znaćenii Brjullooa i loanooa
o russkom iskusstoe, Izbrannoe, zv. I., Moskva-
Leningrad 1950, str. 29—52.
6 A. S a v i n o v, Fedor Antonooić Bruni,
1799—1875, Moskya-Leningrad 1949.
7 V. Mole, Z dziejom sztuki rosyjskiej. Ma-
larstwo 19. w., początki realizmu, » Język Ro-
syjskie, zv. III., 1950, nr. 5 (12), str. 7.
8 Prao tam, str. 8.
Umetnost druge polooice 19. stoletja
1 Estetićeskie otnosenija iskusstoa k dejstoi-
teljnosti, izdana nazadnje v knjiigi N. G. Cerny-
śeoskij ob iskusstoe. Statji, recenzii, oyskazy-
oanija, Moskva 1950.
2 Istorija SSSR, zv. II., Rossija o 19. oeke.
V redakciji M. V. Nećkine, izdaja 2, 1949,
str. 829.
Kiparstco
1B. Fedoroy, Eogenij Aleksandrooić Lan-
ceray (1848—1886), »Iskusstvo« 1949, nr. 4, str. 74
do 78.
SI ikarstro
Perov. Peredviźni'ki
1 A. A. F e d o r o v - D a v y d o v, B.G. Peroo,
Moskva 1954.
2 P. M il j u ko v, Oćerki po istorii russkoj
kuljtury, zv.IL, Pariz 1951, nr. 65 (525).
3 A. A. F e d o r o v - D a v y d o v, o. c., str. 9.
4 V. Mole, Z dziejom sztuki rosyjskiej. Ma-
larstwo 19. wieku, początki realizmu, »Język
Rosyjsku, zv. III., 1950, nr. 5 (12), str. 9.
5 B. Prytkoy, N. A. Jarośenko. Oćerki po
istorii russkoj źioopisj otoroj połoniny 19. oeka,
Moskva 1950, str. 54. »S poresenimi rokami,
kakor da so rklenjene z zlatimi zapestnicami,
s stisnjenimi sklenjenimi prsti strmi Strepe-
tova na portretu Jarośenka nękam predse, a
njene lepe, źalostno-zamiśljeno oći so polne
skritega trpljenja. Hkrati je v njej toliko do-
stojanstva, toliko duserne odloćnosti, nezlom-
ljive moći, zavesti svoje ćloveśke pravice!« —
A dal je ramo tam: »Skoraj monokromi (eno-
barvni) ton płatna, diskretno sozvoćje bronasto-
rjavega ozadja in crnorijolicaste obleke ostro
oddeljujejo bledi obraz Strepetove; od belega
ovratnika in belih rokavcev veje strogost kla-
sicizma. 'Ysa pozornost je osredotoćena na
obrazu in na rokah. 2ivljenje umetnice, polno
pomanjkanja, nesreć in skrbi, po njej upo-
dobljeni tipi ruskih źena, unićenih zavoljo
razmer, v kakrśnih so źivele — vse to je Jaro-
śenku, tako kakor pred njim Repinu, nareko-
valo prav takśno reśitey, kakrśno je dal v
svojem odlićnem delu.e
B Yredno je navesti nękaj njegoyih izjav
o umetnosti. V ćlanku z naslorom Usoda ruske
umetnosti (1880) piśe med drugim: »Jaz sem
za narodno umetnost in sodim, da umetnost
sploh ne morę biti drugaćna, samo narodna.
Nikjer in nikoli ni bilo drugaćne umetnosti in,
će obstaja tako imenovana splośno ćloveśka
umetnost, je to samo zato, ker jo je izrazil
naród, stojeć na celu splośno ćloveśkega raz-
voja ...« —• V pismu z dne 19. j uli ja leta 1876
je Kramskoj pisał Stasoru: »Z norimi pojmi
se mora jo roditi nove besede. Prarijo: ,Poj-
dem, naućim se tehnikeF Bog se usmili! Mi-
slijo, da tehnika visi pri kom na kljuki v
omari in da je treba samo opaziti, kje je klju-
ćek, da snameś tehniko iz nje. Tęga pa ne
razumejo, da so veliki talenti najmanj raz-
miśljali o tern, da je bila njihoya muka većna
źelja, da bi izrazili edinole vsoto vtisov, ki je
bila pri ysakterem nękaj samosvojega. A ko
se jim je to posrećilo, se je tehnika naśla
sama po sebi. ..« — V drugem pismu pa je
Kramskoj pisał: »Ruski umetnik je nękaj ne-
znanega in nevidnega, to je prihodnjega ...
Ruski umetnik ne vidi tako kakor umetniki
drugili plemen. Zanj ni drugega izhoda, kakor
da ustvari svoj lastni jezik...« Citirano po:
V. V. S t a s o v , Kramskoj i russkie hudoź-
niki, Izbrannoe, zv. I., Moskva-Leningrad 1950,
str. 245—246.
Zmaga realizma. Gay in Yereśćagin
1 Ako sploh hoćemo razumeti predstavni
svet slikarstva (in kiparstva) 19. stoletja, ne
smemo nikdar izgubiti iz oći ozke povezanosti
295