da ne zaidemo predaleć, ko sklepamo o oblikah in slogu starejśega lesenega stavbarstva
na osnovi stavb, ki izvirajo iz kasnejśih ćasov ali pa spadajo kratko in mało v naj-
novejśe ćase.4
Najbolj bistvene poteze, tipi in znacaj lesenega stavbarstva, katerega tradicije so
se najbolje in najdlje oliranile na gozdnatiłi ozemljih severne Rusi je, so v veliki meri
povezane z lastnostmi saniega stavbnega materiala ter s konstrukcijsko tehniko.5 Izhodna
toćka vsega razvoja je vsekakor prastara.
prvotna »klet« na kvadratnem ali pravo-
kotnem talnem naćrtu, sestavljena iz vodo-
ravno naplastenili brun, ki se v vogalih
stikajo, a pokrita z dvokapno streho, ali
tip preproste izbę (lesena koca, kmećka
łiiśa). O razseźnostih izbę je odloćala dol-
źina brun, ki so jih uporabili za njeno gra-
ditev, o znaćaju notranjik in zunanjih sten
pa naćin njih obdelave, to je ali so jih
pustili neobtesane ali pa so jih izgladili
na »cies« (tjos = deske; edino orodje gra-
diteljev v lesu je bila vse do Petra I. te-
sarska sekira). Okna pri tem niso igrała
nikake vloge. Spoćetka so bile to samo
majhne odprtine, ki so jih iztesali v brunih
in zapirali z deśćicami, a to svojo prvotno
obliko so ohranila zelo dolgo; deloma so
bila taka se v palaći v Koloniensku iz
18. stoletja ter v palaći Stroganovih. Upo-
raba pravih oken z okviri se je razśirila
śele v 17. ter v 18. stoletju. Yendar pa so
v lesenem stavbarstvu poleg kvadratne ozi-
roma pravokotne izbe-»kleti« obstajali śe
drugi oklepni tipi v većstranićni, navadno
osmerostranićni obliki (tako imenovani nos-
merik), vrsta visokega stebra (stolp). Nji-
hovo pokritje je bilo prav tako osmerostra-
nićno in se je zoźevalo navzgor kot vitka
piramida, tako imenovani sotor (satjor).
Te dve temeljni obliki lesenega stavbarstva
sta postali izhodiśće za nenavadno mnogovrstno graditev »kletskih« ali izbnih cerkev,
vrh tęga iz dveh razlićnih yelikih skupin: iz »kletskih« ali izbnih ter iz yećstranićnih
ali »śotorastih« cerkva.
Najstarejśi tip lesenih syetiść je bil nedvom.no izbni (kletskij hram).* Ze nayadno
izbo so lahko spremenili y kapelo s tem, da so namestili na njeni strehi kriź ali majhno

Cerkev Marijinega vnebovzetja (Uspenska)
v Yarsugu (Arhangelski okraj)


* Beseda »klet« pomeni (ali bolje je pomenila) v ruśćini toliko kot leseno kmećko hiśo
oziroma koćo (z eno sobo in brez peći), tedaj isto kot śe sedaj beseda izba (klet se uporablja
bolj v pomenu shramba). Izraza sta v tem primeru skorajda neprevedljiva, zato ju je avtor
(in tudi preyajalec) ohranil. Kletni oziroma izbni tip pomeni tedaj nekako toliko kot »liiśni«
tip v opisanem pomenu. — Op. prev.

62