Molè, Vojeslav: Ruska Umetnost: do leta 1914 (Ljubljana: Izdala in Zalozila, Slovenska Matica, 1957)

3 Je to umetnost, v marsikaterem pogledu
nenavadno zanimiva in znaćilna, vsebujoca
vec poskusov, da bi modernizirali stare tradi-
cije ikonskega slikarstva s pomoćjo »prelo-
źitve« njihovega abstraktnega pojmovanja v
formalni jezik akademizma 18. stoletja. Yen-
dar je ta panoga śe mało raziskana. Kakor je
videti, se v njej zdrużujejo prav raznovrstni
elementi, da bi ustvarili novo celoto. Doloceno
vlogo je pri teh preoblikovanjih nedvomno
odigralo ze grsko-italijansko ikonsko slikar-
stvo, utirajoć pot okcidentalizaciji oziroma
bolj realistićnemu naćinu pojmovanja ikon na
ozemlju bizantinskih tradicij, predvsem na
Balkanskem polotoku, na gori Atos in v Grćiji;
od tod so priśle ikonę tęga tipa tudi v Rusi jo.
Morebiti se vaznejśi so bili vzori in pobude
zahodnega slikarstva iluzionistićnega znaćaja;
saj je vendar znaćiłno, da so ikonę in celo
ikonostase kakor tudi sploh cerkvene podobe
vćasih slikali tudi tujezemski slikarji. Stevilni
podatki zgodovinskih virov o tein vpraśanju
so zbrani pri obravnavanju delavnosti raznih
umetnikov v że navedenem slovarju A. Uspen-
skega (Carskie ikonopiscy i zioopiscy 17. o.,
Moskva 1910—1913). Tako modernizirana cer-
kvena umetnost je naśla ugodna tla med dru-
gim v Kijevu, od koder si je potem poiskala
pot za śirjenje v bałkańska pravoslavna sre-
diśća. Avtor prićujoće knjige je tik pred iz-
bruhom svetovne vojne leta 1914 videl na pri-
mer v cerkvi srbskega samostana v Kosovu
v severni Dalmaciji carska vrata ikonostasa
s podobami v duhu francoskega slikarstva i z
18. stoletja. Pri tern se je izkazalo, da so bile
te podobe posiane iz Kijeva in da so bila na
njih oznaćena petdeseta leta 18. stoletja (citi-
rano po spominu).
4 E. Gollerbah, Portretnaja źioopis’ o
Rossii 18. v., Moskva-Petrograd 1923, str. 41;
prao tam o Antropocu.
3 A. Zotov, Puti razoitija russkogo iskuss-
toa o 18. oeke, »Iskusstvo«, marec-april 1951,
str. 78.
6 N. Yrangel, Inostrancy o Rossii, »Starie
gody«, 1911, julij-september, str. 46—47; Zotov,
7 Zotov, o. c.
8 A. F e d o r o v - D a v y d o v, O douh no-
oyh kartinah Semena Sćedrina, >:Iskussitvo«,
julij-avgust 1951, str. 76—82.
9 I s t i, Mihail loanoo, »Massooaja bibl.«
»Iskusstvo«, Moskva 1950.

Umetnost proe polooice 19. stoletja
Arhitektura
1 N. N. Kovalenskaja, Istorija russkogo
iskusstua perooj połoniny 19.oeka, Moskva 1951,
str. 5—9.
2 Leta 1800 projektira tudi kolumnadi na
obeh straneh Samsonovega vodometa v Peter-
hofu.
3 T. D. Ośćepkov, Arhitektor Tomon.
Materiały k izućeniju toorćestna, ^Mastera
russkoj arhitektury«, Moskva 1950; N. N. Ko-
v a 1 e n s k a j a, o. c., str. 25—32.
4 M. M. Si n j a r e v, Admiraltejstoo, »Pa-
mjatniki russkoj arhitektury«, zv. VIII., Izd.
Akad. Arh. iit. SSSR, Moskva 1948.
5 Y. I. Pilavskij, Zodćij Rossi, ^Mastera
russkoj arhitektury«, Moskva-Leningrad 1951.
0 N. N. Ko v a 1 e n s k a j a, o. c., str. 50.
7 Arhitektor V. P. Stason. Materiały k izuće-
niju toorćestoa. V redakciji A. V. Sćuseva. ^Ma-
stera russkoj arhitekturyz, 1950.
Kiparstvo
1 N. N. K o v a 1 e n s k a j a, o. c., str. 70.
S1 i k a r s t v o
1 Leningrad. Monumentałjnaja i dekoratio-
naja skułjptura 18.—19.oekoo. Tekst E. N. Pe-
t r o v o j, Moskca-Leningrad 1951.
2 E. N. Acarkina, Orest Kiprenskij, Mo-
skva 1948, str. 63 sl. ter str. 204—206.
3 Kot tlaćan grofa Markova je opravljal pri
njem raźne posle in on ga je tudi posiał na
Akademijo, kjer je bil »privatni ućenec« por-
tretista Sćukina. Yendar pa mu Markov ni do-
volil, da bi dokonćal śtudij, in ga je vzel
leta 1804 s seboj na svoja posestva v Ukrajini,
kjer je slikar prebil do malega 20 let in je
samo kdaj pa kdaj odpotoval s svojim gospo-
darjem v Moskvo.
4 Potem ko je pustil służbo (1819), se je
Yenecjanov naselil na svojem malem posestvu
na vasi, v Safonkovu. Tam je tudi ustanovil
svojo slikarsko solo, v katero je privabljal
ućence tlaćanskega rodu. vaśke slikarje in
ikonopisce, in tako je ustvaril svojo »venec-

292