Molè, Wojsław: Iz knjige spominov (Ljubljana, 1970)

Drugi del

PRVA SVETOVNA VOJNA IN SIBIRIJA

I

POT NA FRONTO

Kakor sem že omenil v prejšnjem poglavju, me je mobilizacija
zatekla dne I. avgusta 1914. Naslednjega dne sem se odpeljal z Lloy-
dovim parnikom v Trst, od tam pa z vlakom v smeri proti Dunaju.
Na ljubljanskem kolodvoru pa sem že od daleč zagledal obris svo-
jih staršev in sem seveda takoj skočil iz vlaka k njima. Prišla sta že
prejšnji dan iz Novega mesta, da se poslovita od mojega brata
Rudolfa, ki je bil seveda tudi mobiliziran in se je že odpeljal v Gali-
cijo, obenem pa sta čakala pri vsakem vlaku z juga na mene, da
me še vidita in se poslovita, ker je bil oče prepričan, da se ne bom
mogel ustaviti v Ljubljani. Pa sem le ostal čez noč in sem se odpe-
ljal na Dunaj šele naslednjega dne popoldne. Bili smo spet enkrat
- po dolgem času - vsi trije skupaj - in vsaka naša beseda je bila
kakor blagoslovljena in vsak pogled poln prisrčnosti in ljubezni.
Nihče ni dvomil, da ne ostane samo pri mobilizaciji, ampak da
izbruhne čez nekaj dni vojna. Tolažil sem sicer starše, da mi ne bo
nič hudega, ker imam v svoji »Kriegsdienstbestimmung« napisano:
»Dolmetscher der italienischen Sprache bei einem Korpskommando«,*
kar pa mojemu očetu ni šlo v glavo. Ves čas do mojega odhoda sta
mi oče in mati izkazovala toliko ljubezni in dobrote, da nisem ve-
del, kako naj se jima zahvalim in kako naj jima vse to povrnem.

Na postaji še en objem, še prisrčen poljub; skočil sem v vlak,
še pogled skozi okno in mahanje z robcem. Zadnjikrat sem takrat
videl svojega očeta. Ostal sem sam sredi glasne gneče prenapolnje-
nega kupeja.

Vsi so glasno govorili o vojni in imeli zaskrbljene obraze.
V Gradcu pa je vstopil še en popotnik, ki je prinesel s sabo novo

* »Tolmač italijanskega jezika pri komandi zbora.«

115

8*