DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.24870#0015
Prvi del
OTROŠKA IN MLADOSTNA LETA
I
KANAL. SEŽANA. TRST. NOVO MESTO, GIMNAZIJA.
UČITELJI IN SOŠOLCI. MATURA
Pravzaprav ne vem natančno, kako daleč segajo moji prvi spo-
mini. Mislim pa, da se ne motim, če imam za svoj prvi spomin
doživljaj, ki ga ne morem bliže opredeliti. Čisto majhen sem. Nekdo
stoji za menoj, sklanja se nad mano in me drži za obe ročici. In še
več ljudi je v istem velikem prostoru. Pred nami so se odprla velika
težka vrata, skozi katera se je nenadoma vlila velika svetloba, jasna
sončna svetloba in sredi nje je zvenelo petje in godba. Ta dogodek
mi je ostal v živem spominu, četudi ne vem, kaj je to bilo. Mislim
pa, da sem gledal procesijo Rešnjega telesa v Kanalu iz portona
Garlattijeve hiše.
Iz poznejših let je ostalo spominov čedalje več, četudi so to po-
večini le odlomki, iztrgani iz velikih celot, včasi pa vendarle značilni
za moja »najmlajša pota«. Največ jih je iz Sežane, kamor sem se
preselil s starši in starejšim bratom (polbratom) Rudolfom, ko sem
bil tri ali štiri leta star. Stanovali smo najprej v Štolfovi hiši blizu
železniške postaje, v prvem nadstropju poslopja na koncu velikega
dvorišča in ob kraju obširnega skladišča desk in drugega lesa. Na
dvorišču smo se igrali otroci ali pa smo včasi gledali goste v gostilni,
ki je Stala tam v drugem kotu dvorišča. Spominjam se, da sem
nekoč splezal na odprta vrata velikega portona; veter je vrata zalo-
putnil in zadela me je skoraj prav v sence težka železna kljuka, da
sem okrvavljen padel na tla, kar je videla z okna moja mati in pri-
bežala na dvorišče; izpirali so mi »rano« pri vodnjaku na sredi
dvorišča. Stolfova hiša (stari Štolfa je bil lesni trgovec; rodbina, brž-
kone iz dveh zakonov) je bila številna. Sinovi so bili že vsi odrasli,
eden, najstarejši, je imel svojo kmetijo in kavarno v Sežani, drugi
svojo trgovino, tretjega sem občudoval, ko je rezljal lesene konje za
vrtiljak, s katerim je nameraval romati po svetu; pa tudi - mlajša
9
OTROŠKA IN MLADOSTNA LETA
I
KANAL. SEŽANA. TRST. NOVO MESTO, GIMNAZIJA.
UČITELJI IN SOŠOLCI. MATURA
Pravzaprav ne vem natančno, kako daleč segajo moji prvi spo-
mini. Mislim pa, da se ne motim, če imam za svoj prvi spomin
doživljaj, ki ga ne morem bliže opredeliti. Čisto majhen sem. Nekdo
stoji za menoj, sklanja se nad mano in me drži za obe ročici. In še
več ljudi je v istem velikem prostoru. Pred nami so se odprla velika
težka vrata, skozi katera se je nenadoma vlila velika svetloba, jasna
sončna svetloba in sredi nje je zvenelo petje in godba. Ta dogodek
mi je ostal v živem spominu, četudi ne vem, kaj je to bilo. Mislim
pa, da sem gledal procesijo Rešnjega telesa v Kanalu iz portona
Garlattijeve hiše.
Iz poznejših let je ostalo spominov čedalje več, četudi so to po-
večini le odlomki, iztrgani iz velikih celot, včasi pa vendarle značilni
za moja »najmlajša pota«. Največ jih je iz Sežane, kamor sem se
preselil s starši in starejšim bratom (polbratom) Rudolfom, ko sem
bil tri ali štiri leta star. Stanovali smo najprej v Štolfovi hiši blizu
železniške postaje, v prvem nadstropju poslopja na koncu velikega
dvorišča in ob kraju obširnega skladišča desk in drugega lesa. Na
dvorišču smo se igrali otroci ali pa smo včasi gledali goste v gostilni,
ki je Stala tam v drugem kotu dvorišča. Spominjam se, da sem
nekoč splezal na odprta vrata velikega portona; veter je vrata zalo-
putnil in zadela me je skoraj prav v sence težka železna kljuka, da
sem okrvavljen padel na tla, kar je videla z okna moja mati in pri-
bežala na dvorišče; izpirali so mi »rano« pri vodnjaku na sredi
dvorišča. Stolfova hiša (stari Štolfa je bil lesni trgovec; rodbina, brž-
kone iz dveh zakonov) je bila številna. Sinovi so bili že vsi odrasli,
eden, najstarejši, je imel svojo kmetijo in kavarno v Sežani, drugi
svojo trgovino, tretjega sem občudoval, ko je rezljal lesene konje za
vrtiljak, s katerim je nameraval romati po svetu; pa tudi - mlajša
9