Molè, Vojeslav
Umetnost: njeno obličje in izraz — Ljubljana: Izdala Slovenska Matica, 1941

Page: 17
DOI Page: Citation link: 
https://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/mole1941/0021
License: Free access  - all rights reserved Use / Order
0.5
1 cm
facsimile
Arhitektura

i7

temelj artistićnega jezika. Po tem svojem jeziku in stilu ter osnomem
■duhovnem elementu je umetnina, ki je dojemljiva in dostopna samo po
syojem formalnem izoblikovanju, ne samo izraz samega umetnika, ampak
je tudi skoz in skoz zasidrana v źivljenju ter je obenem njegoya subli-
mirana emanacija. Zato je razumljivo, da mora, kdor hoce prodreti
v svet umetnosti, predvsem spoznati oblike in strukturo umetnine. Iz
teh oblik in strukturę postaja razumljiv pomen umetnosti v zgodo>vini
kulturę.

II
Omejitev obsega primerov. — Arhitektura kot umetnost
prostora in gmote. — Njen znamenjasti znacaj. — Pred-
zgodowinski menhir. — Staroegiptowski tempelj iz dobę
No-ve drźaue. — Partenon. — Panteon v Rimu. —
Maksencij/ewa bazilika.

Karakteristike umetnostnih form, ki jo v naslednjem podajamo, se-
veda niti pribliźno ne moremo smatrati za njihovo popolno sliko. Taksna
slika bi morala biti v pravem pomenu besede identicna z upostevanjem
slehernih moznosti ali naraynost z natancno analizo form, kakrsne sploh
srecavamo v zgodoyini umetnosti vseh ćasov in prostorov. Na drugi
strani pa bi se vsaka sistematika form, ki bi segala dalje ter bi obsegala
vec ko eno, jasno doloćeno dobo umetnostne kulturę, izkazala slednjić
kot cista teorija, ki ne ustreza resnicnim dejstvom. Zategadelj se v na-
slednjih izvajanjih omejujemo samo na razmeroma piclo stevilo izbranih
primeroy, ki se nam vidijo posebno znacilni. Na eni strani so ti primeri
znaćilni zaradi principov, po katerih so v poedinih dobah oblikovali
fermę in stile, kar je v njih prav posebno razvidno, na drugi strani pa
so karakteristicne tudi razlike, ki jih lociją. Razen tęga je razumljiyo,
zakaj so ti primeri v prvi vrsti izbrani iz obsega zgodoyine sredozemske
in evropske umetnosti; ze sama zgodovina jih namrec veze v celoto, raz-
iike pa, ki obstajajo med njimi, so nam kljub vsemu laze razumljive in
dojemljive od razlik med evropsko umetnostjo in umetnostjo raznih
azijskih kultur, ki pomenijo posebne svetove in so neprimerno bolj v
sebi zakljucene.

Arhitektura je umetnost prostora in gmote. S pomocjo nakladanja,
konstrukcije in oblikoyanja stavbarske masę ustvarja in oblikuje do-
loćene prostotę ter jih loći od absolutnega prostora in jih pri tem pusca
odprte, kakor n. pr. v grskih peristilih, dyoriscih dźamij, odprtih trgih in

2
loading ...