DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.57402#0239
7,godovina umetnosti zgodouina duha 235
narodov in njihove kulturę. In zato ni cudno, da v mejah evropske umet-
nosti, kljub vsem mejam in prekinitvam, delecim njene posamezne dobę,
kljub razlikam v postavi in vsebini umetnin, vendarle obstaja tudi kon-
tinuiteta, ki vodi od grske antike do najnovejsih casov. Saj je to zgodo-
vina ćloveka, ki se je rodil na bregovih Egejskega morja in je bil Grk,
je postał Rimljan, se je izpremenil v srednjeveskega kristjana, je kot
ćlovek renesanse odkril nove svetove in koraka od tęga ćasa se vedno
naprej v neskoncno bodocnost. S tem pa je v zvezi se nękaj drugega.
Zgodovina, spajajoća kulturę posameznih bolj ali manj oddaljenih deźel
in narcdov v celoto, spaja s tem tudi umetnost z zgodovinskim clovekom
in hkrati z zgodovino form, ki jo v toku stoletij dobivajo ostali pojavi
njegove kulturę. In zato postaja umetnostna zgodovina v svojih koncnih
rezultatih sama ob sebi zgodovina cloveskega duha v zrcalu form in sti-
lov, in sicer ne glede na to, kako si razlagamo njegovo evolucijo, kaj
poleg tęga vidimo v njej in kaksna vprasanja ji dajemo.
III
Umetnost v źiuljenju.
Govorec o zvezah med umetnostjo in zivljenjem, smo se dotaknili
samo ene strani vprasanja, namrec zvez, ki obstajajo med rojstvom umet-
nine in zivljenjskimi element! njene strukturę. Ostaja se druga stran, ni£
manj vazna — kaj je umetnost v źivljenju? Kaj pomeni za zivljenje go-
towa, do‘vrsena umetnina, kaksno mesto zavzema v njem, kaksna je njena
vloga in njen pomen?
Pomen, ki ga ima umetnina v mejah umetnostne tvornosti kot zgodo-
vinski dogodek, ki mora povsem naravno vplivati na nadaljnjo tvornost
ter morebiti postati vzor in izpodbuda v smeri, po sebi realizirani, —
pac lahko opustimo. Razumljivo je, da je odnoś do posameznih umetnin
in sploh do vse umetnosti podvrźen velikim izpremembam, nihanjem in
prevrednotenjem, in sicer odvisno od sredisca in dobę. Prav tako tudi
ni dvoma, da sega pomen umetnosti globlje, da se veze z najglcbljimi teź-
njami in hrepenenji clovekovimi, z njegovimi najvisjimi dozivljaji in
— kar je se vec — da umetnost sama do neke mere oblikuje njegovo
źivljenje.
Primer za vse to nam je lahko źe umetnost nomadskih narodov. Nji-
hovo źivljenje se skoz in skoz razlikuje od nasega. Ćlovek ga prezivlja
med neprestanim koćevanjem, v vednem romanju od kraja do kraja.
narodov in njihove kulturę. In zato ni cudno, da v mejah evropske umet-
nosti, kljub vsem mejam in prekinitvam, delecim njene posamezne dobę,
kljub razlikam v postavi in vsebini umetnin, vendarle obstaja tudi kon-
tinuiteta, ki vodi od grske antike do najnovejsih casov. Saj je to zgodo-
vina ćloveka, ki se je rodil na bregovih Egejskega morja in je bil Grk,
je postał Rimljan, se je izpremenil v srednjeveskega kristjana, je kot
ćlovek renesanse odkril nove svetove in koraka od tęga ćasa se vedno
naprej v neskoncno bodocnost. S tem pa je v zvezi se nękaj drugega.
Zgodovina, spajajoća kulturę posameznih bolj ali manj oddaljenih deźel
in narcdov v celoto, spaja s tem tudi umetnost z zgodovinskim clovekom
in hkrati z zgodovino form, ki jo v toku stoletij dobivajo ostali pojavi
njegove kulturę. In zato postaja umetnostna zgodovina v svojih koncnih
rezultatih sama ob sebi zgodovina cloveskega duha v zrcalu form in sti-
lov, in sicer ne glede na to, kako si razlagamo njegovo evolucijo, kaj
poleg tęga vidimo v njej in kaksna vprasanja ji dajemo.
III
Umetnost v źiuljenju.
Govorec o zvezah med umetnostjo in zivljenjem, smo se dotaknili
samo ene strani vprasanja, namrec zvez, ki obstajajo med rojstvom umet-
nine in zivljenjskimi element! njene strukturę. Ostaja se druga stran, ni£
manj vazna — kaj je umetnost v źivljenju? Kaj pomeni za zivljenje go-
towa, do‘vrsena umetnina, kaksno mesto zavzema v njem, kaksna je njena
vloga in njen pomen?
Pomen, ki ga ima umetnina v mejah umetnostne tvornosti kot zgodo-
vinski dogodek, ki mora povsem naravno vplivati na nadaljnjo tvornost
ter morebiti postati vzor in izpodbuda v smeri, po sebi realizirani, —
pac lahko opustimo. Razumljivo je, da je odnoś do posameznih umetnin
in sploh do vse umetnosti podvrźen velikim izpremembam, nihanjem in
prevrednotenjem, in sicer odvisno od sredisca in dobę. Prav tako tudi
ni dvoma, da sega pomen umetnosti globlje, da se veze z najglcbljimi teź-
njami in hrepenenji clovekovimi, z njegovimi najvisjimi dozivljaji in
— kar je se vec — da umetnost sama do neke mere oblikuje njegovo
źivljenje.
Primer za vse to nam je lahko źe umetnost nomadskih narodov. Nji-
hovo źivljenje se skoz in skoz razlikuje od nasega. Ćlovek ga prezivlja
med neprestanim koćevanjem, v vednem romanju od kraja do kraja.