DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.57402#0197
Romańska źiualska plastika
193
Navedeni primeri ponazorujejo pac dovolj jasno, kaksne izpremembe
so preźivljale formę sredozemske krscanske umetnosti, ko so prihajale v
stik s formami sredisc in struj lineamo-ornamentalnih in anikonskih tezenj.
Razlike med svetovi teh form in sredozemsko kulturo, ki je bila v vsa-
kem oziru mocnejśa od njih, so bile prevelike, da ne bi bila koncno
zmagała figuralna umetnost. Sicer pa je kazała svojo premoc mestoma źe
v samih zacetkih, kakor pricajo o tern med drugim znameniti irski „visoki
kriźi“, okraseni s plasticnimi figuralnimi motivi. Kljub ternu pa le ni
mogoce prezreti dejstva, da so se tradicije linearne estetike dolgo ohranile
in da so bile v nadaljnjem oblikovanju form in stila srednjeveske umet-
nosti v zapadno'-evropskih deźelah pomembne. V umetnost sredozemskih
tradicij so pronicale sicer samo se kot dekorativni in ornamentalni motivi,
vendar pa zaradi tęga njihov pomen ni prav nic manjsi.
IV
Romańska źiualska plastika, njena podlaga, znać a} in
pomen. — Shematicnost in geometrizem. — Rene-
sancne grotesko.
N tern bogatem, ćetudi na videz monotonem svetu form imajo svoj
izvor nestete menjave tako imenovanih langobardskih in sploh zgodnje-
srednjeveskih predromanskih plasticnih geometricnih pleteniłi trakov, s
kakrsnimi so krasili vsakovrstne kamenite predmete in dele monumentalne
arhitekture. Od tod izvirajo tudi drugi motivi, ki jim je treba posvetiti
nekoliko pozomosti. To so zelo slikoviti, zivi, vecno spreminjajoci se
motivi źivalske fantastike, ki je v toku dolgih stoletij izpreminjala med
drugim dekoracijo zacetnic v okrasenih knjigah v najbujnejse igrę form.
Njiłiovim mojstrom ni bilo domisljijskega igranja nikoli prevec. Te igrę
so predstavljali v slikarskih formah, mnogokrat sorodnih blesku kovin in
emajla, v plasticnih vizijah, podobnih vcasi posastnim sanjam. Vcasi so
bile jasne in lepe, vcasi pa polne humorja in źivljenjske resnicnosti, prav
oddaljene od resnobe teksta, katerega strani so krasile.
Ne bilo bi v składu z zgodovinsko resnico, ako ne bi razlocno pouda-
rili, da zakladnica teh motivov, posebno kolikor se tiće źivalske orna-
mentike, ni izkljucna last tęga sveta dekorativne umetnosti, temvec da je
po svojem izvoru zvezana s pradavnimi tradicijami znakov in form, ki
so prodirale iz dezele v deźelo, predvsem pa od vzhoda na zapad. Motivi
źivali bodisi poedinih bodisi zloźenih v simetricne, antitetićne ali heral-
dicne skupine, pripadajo stalnemu repertoarju umetnosti celega starodav-
13
193
Navedeni primeri ponazorujejo pac dovolj jasno, kaksne izpremembe
so preźivljale formę sredozemske krscanske umetnosti, ko so prihajale v
stik s formami sredisc in struj lineamo-ornamentalnih in anikonskih tezenj.
Razlike med svetovi teh form in sredozemsko kulturo, ki je bila v vsa-
kem oziru mocnejśa od njih, so bile prevelike, da ne bi bila koncno
zmagała figuralna umetnost. Sicer pa je kazała svojo premoc mestoma źe
v samih zacetkih, kakor pricajo o tern med drugim znameniti irski „visoki
kriźi“, okraseni s plasticnimi figuralnimi motivi. Kljub ternu pa le ni
mogoce prezreti dejstva, da so se tradicije linearne estetike dolgo ohranile
in da so bile v nadaljnjem oblikovanju form in stila srednjeveske umet-
nosti v zapadno'-evropskih deźelah pomembne. V umetnost sredozemskih
tradicij so pronicale sicer samo se kot dekorativni in ornamentalni motivi,
vendar pa zaradi tęga njihov pomen ni prav nic manjsi.
IV
Romańska źiualska plastika, njena podlaga, znać a} in
pomen. — Shematicnost in geometrizem. — Rene-
sancne grotesko.
N tern bogatem, ćetudi na videz monotonem svetu form imajo svoj
izvor nestete menjave tako imenovanih langobardskih in sploh zgodnje-
srednjeveskih predromanskih plasticnih geometricnih pleteniłi trakov, s
kakrsnimi so krasili vsakovrstne kamenite predmete in dele monumentalne
arhitekture. Od tod izvirajo tudi drugi motivi, ki jim je treba posvetiti
nekoliko pozomosti. To so zelo slikoviti, zivi, vecno spreminjajoci se
motivi źivalske fantastike, ki je v toku dolgih stoletij izpreminjala med
drugim dekoracijo zacetnic v okrasenih knjigah v najbujnejse igrę form.
Njiłiovim mojstrom ni bilo domisljijskega igranja nikoli prevec. Te igrę
so predstavljali v slikarskih formah, mnogokrat sorodnih blesku kovin in
emajla, v plasticnih vizijah, podobnih vcasi posastnim sanjam. Vcasi so
bile jasne in lepe, vcasi pa polne humorja in źivljenjske resnicnosti, prav
oddaljene od resnobe teksta, katerega strani so krasile.
Ne bilo bi v składu z zgodovinsko resnico, ako ne bi razlocno pouda-
rili, da zakladnica teh motivov, posebno kolikor se tiće źivalske orna-
mentike, ni izkljucna last tęga sveta dekorativne umetnosti, temvec da je
po svojem izvoru zvezana s pradavnimi tradicijami znakov in form, ki
so prodirale iz dezele v deźelo, predvsem pa od vzhoda na zapad. Motivi
źivali bodisi poedinih bodisi zloźenih v simetricne, antitetićne ali heral-
dicne skupine, pripadajo stalnemu repertoarju umetnosti celega starodav-
13