Molè, Vojeslav
Umetnost: njeno obličje in izraz — Ljubljana: Izdala Slovenska Matica, 1941

Page: 83
DOI Page: Citation link: 
https://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/mole1941/0087
License: Free access  - all rights reserved Use / Order
0.5
1 cm
facsimile
Plastika in slikarstvo

83

del arhitektonske kompozicije, brez katere ne bi bile prav za prav moti-
virane in bi bilo njihovo izoblikovanje nerazumljivo. In vendar imajo
tudi svoj lastni individualni izraz in samostojni pomen. Ta pomen je
vsekakor vecji od samostojnega pomena plastike raznih kapiteloy, kar-
nizov, napustkoy, ki je predvsem v dekoratiyni dopolnitvi arhitektonskih
delov, katere krasi. Isto velja seveda tudi za slikarstvo in njegoyo vlogo
111 funkcijo v odnosu do arhitekture in kiparstva.
VII
Materiał in tehnika v plastiki in slikarstuw. — Staro-
egiptouska plastika in slikarstvo.
Preden pristopimo h karakteristiki formalnih pojavov likovne umet-
nosti, moramo najprej opozoriti na jako vazno yprasanje materiala in
tehnicnih procesoy, po katerih dobiva materiał syoje konćno izoblikoya-
nje. Za stilski znacaj plastike materiał, iz katerega je izdelana, nikakor
ni brez pomena. Tako so n. pr. moźnosti plasticnega oblikovanja trdega
porfira popolnoma drugacne in poysem drugacen je tudi koncni izraz,
ki morę biti v njem doseźen, od onega, ki ga dajeta tenkozrnati parski
marmor in njegoya obdelava. Od plastike v kamenu pa se razlikujejo
moźnosti in ucinki plastike v bronu, gibkem in obenem zelo trdem,
barvnem in blescecem, v katerem je neprimerno laźe kakor v kamenu
resiti in obvladati teźkoce statike. In cisto posebni so zopet ucinki pla-
stike v zlatu, srebru, v slonovi kosti, a od njih vseh spet razlicne moź-
nosti rezbarije v lesu, in sicer spet v posameznih vrstah lesa, — dalje
v vosku, glini, terakoti, fajans! in porcelanu. Zelo razlicna je v zvezi
z vsem tern tudi tehnika. Medtem ko se vosek in mehke snoyi, ki do-
bivajo sele v ognju syojo koncno formo, oblikujejo z najyecjo lahkoto,
zahteva rezbarstvo izrezavanje, podrezavanje in sestavljanje; vsaka pla-
stika v kovini pa je: bodisi vlita (in zahteya tedaj najprej model v mehki
snovi), ali pa je iztolcena. Że iz teh in podobnih razlik V tehniki in
materiału izvirajo razlike v postanku plasticnega dela in tako tudi v
koncepciji plastike. Te razlike so najbołj primerno in najnazorneje opisane
z izrekom, ki je bil v rabi źe v doki renesansu, da nastaja namrec plasticno
dclo ali „per via di levare“ ali „per via di porre“, to je ali s snemanjem
ali nalaganjem. Prva koncepcija izhaja iz premise, da forma plasticnega
dela ni obseźena samo potencialno, ampak tudi fakticno v kamnitem ali
lesenem balvanu, zaradi cesar je prava naloga kiparja prav za prav v
tern, da jo osyobodi in izklese iz babrana na ta nacin, da sname z njega

6*
loading ...