Molè, Vojeslav: Umetnost: njeno obličje in izraz (Ljubljana: Izdala Slovenska Matica, 1941)

Pokrajina

153


78. Claude Monet, Kopalisce.

herojska pokrajina, idealna in klasićna, ki z naturalistićnimi, toda po
umetnikovi volji skonstruiranimi formami zrcali visji, idealni svet umet-
nika samega. Slednjić pa postane pokrajina odmev vsega, ćesar je polna
cloveska dusa: najintimnejsih obćutkov in sanj, a tudi odsev vizualnega
vtisa enega samega trenutka, v katerem je vse, ciosek in svet, samo se
svetloba, razgibanost in barva (sl. 78).

XII
Okwir in ritem zgodoińne evropske umetnosti.
Poteze novodobne evropske umetnosti, ki smo jih zgoraj na kratko
oznacili, nikakor ne obsegajo vsega, kar je zanjo znacilno, niti ne vseh
njenih osnov in moźnosti. Vendar pa nam dovoljujejo priti do nekih
splosnih zakljućkov, ki se obenem vezejo tudi z vsem onim, kar smo rekli
o formah in stilu starejsih dob.
Evropska umetnost sestavlja v primeri z vzhodno umetnostjo (kot
eden izmed stevilnih primerov vzhodne umetnosti nam je sluźila umet-
nost antićnega Egipta) svet form in stilov, ki so sicer jako raznovrstni,
a so med seboj povezani ne samo s skupno zgodo'vino, temvec tudi s
skupnimi programi. Uresnicevanje teh programov tvori njeno pravo
zgodovino in obenem umetnostno zgodovino evropskega ćloveka. Sicer
^e sleherna umetnost rezultat tvornih tendenc, zasidranih v cloveski