Molè, Vojeslav
Umetnost: njeno obličje in izraz — Ljubljana: Izdala Slovenska Matica, 1941

Page: 179
DOI Page: Citation link: 
https://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/mole1941/0183
License: Free access  - all rights reserved Use / Order
0.5
1 cm
facsimile
Krscanska umetnost 279
okrasnih predmetov ter je seznanjala umetnike z egiptovskimi, sirijskimi,
perzijskimi in germańskimi ornamentalnimi motivi. Tako je bilo preple-
tanje oblik v poznoanticni umetnosti; ne smemo pa pozabiti tudi na umet-
nost izven njenih meja: Mezopotamije, Perzije, Armenije, Afrike, Srednje
in Severne Evrope, kamor je prodiralo krscanstvo.

III
Sredozemska umetnost in njene tradicije ter „barbar-
ska“ umetnost. — Dekoratiuna umetnost; abstraktni
in anikonski znacaj njenih form; njeni odmevi v krscan-
ski umetnosti.
Taksen je bil torej umetnostni svet, v katerem se je pojavilo krscan-
stvo kot nova religija z lastnimi obrednimi in upodabljalnimi potrebami.
Tedaj se je zaćela krscanska umetnost, ki se do danasnjega dne ni zamrla.
Lahko jo razdelimo na dva zgodovinska procesa, ki potekata vzporedno;
v toku dolgih stoletij se vcasi popolnoma zlijeta, potem se spet razhajata,
vedno pa sta si prav blizu in sta odvisna drug od drugega. Prvi pomeni
razvoj verske ali cerkvene umetnosti, ki sluzi kultu in verskim potre-
bam, drugi pa je identicen z źivljenjem in premembami sleheme umet-
nosti, ki je umetnostni izraz sredisc krscanske kulturę. Prvi panogi pri-
pada sakralna arhitektura, njena dekoracija in vse, kar se veze z versko
vsebino in ternami; druga objema vse, kar ima v umetnosti posvetni zna-
ćaj, neodvisen od religije glede na namen, uporabo in terno. Znano je,
kako zelo je v vsem srednjem veku v Evropi gospodovala verska umet-
nost in kako se to razmerje izpreminja v novejsih dobah, — kako za-
vzema verska umetnost v celotnem umetnostnem ustvarjanju konćno sko-
raj samo se podrejeno mesto, in sicer vsakokrat zavisno od tęga, kaksno
in kako vaźno je mesto, ki ga imajo v duho<vni kulturi nekih dob in okolij
obredne teźnje in verske prvine. Da se nam zdi umetnost starejsih dob
izkljucno verskega znacaja, je gotovo posledica tęga, da se je ohranilo
veliko manj spomenikov posvetne umetnosti kakor pa cerkvene. Vendar
pa razlike med versko in posvetno umetnostjo nikakor niso samo razlike
v temah; saj je znano, da krscanska tema sama nikakor se ne odloca o
verskem znacaju umetnine, na drugi strani pa tudi, da odlocno posvetno
terno lahko uvrstimo v okvir cerkveno-verske umetnosti, kakor pricajo
n. pr. skoz in skoz, a mestoma se celo prevec ćloveski motivi v ikono'-
grafiji umetnosti gotskih katedral. Razlika tici veliko bolj v tradicijah in
formalni strogosti, znaćilni za cerkveno in kultno umetnost, ter v tradi-

12*
loading ...