Molè, Vojeslav
Umetnost: njeno obličje in izraz — Ljubljana: Izdala Slovenska Matica, 1941

Page: 77
DOI Page: Citation link: 
https://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/mole1941/0081
License: Free access  - all rights reserved Use / Order
0.5
1 cm
facsimile
Arhitektura ter ostale tehnike

77

ga&iih form in se izraźa v drugacni sestavi, składu in vsebini. Kar je za
Partenon popolno uraynotezenje sil posameznih tektonskih delov v zivem
organizmu in njegove celote, to je v gotski katedrali podrejenost vseh
podrobnosti samo enemu kipenju navzgor, kvisku, v nadzemski svet, a
v barocni cerkvi razgibanost, nernir, slikoyitost, velika kompozicija,
ustyarjajoca z realisticnimi sredstyi iluzijo nadrealnega sveta.

VI
Arhitektura ter ostale tehnike in wrste umetnosti. —
Skupne crte plastike in slikarstua in njihouo soźitje z
arhitekturo. ■— Razlike med njimi.
V celotnem umetnostnem ustvarjanju tvorijo arhitektonska dela nekak
okvir ostalih tehnik in umetnostnih vrst, a morebiti celo vec, saj se v
okviru arhitekture odigrava velik del vsega cloyeskega źiyljenja. Saj arhi-
tektura pomeni ne samo svetisca ter javne in zasebne pałace in zgradbe,
temvec tudi hise, trge in ulice. Ce so bili primeri iz zgodovine arhitekture
v dosedanjih poglayjih izbrani edinole iz monumentalne in sakralne arhi-
tekture, se je to zgodilo zato, ker se prav v njih najmocneje in najizra-
ziteje razodeyajo lastnosti indiyidualnega in kolektivnega stila, na drugi
strani pa tudi posamezne formę, njih funkcije in premembe, katere vpli-
vajo nanje. Toda oblikovanje monumentalnih zgradb, ki dale£ presega
normo prakticnega stavbarstva, in sicer ne samo po syojih dimenzijah in
namenih, katerim sluzi, ampak tudi po zavednem dojemanju in sili umet-
nostnega izraza, se po svojih naćelih yendarle od njega ne razlikuje. V
njem vlada isto osnoyno formalno in izrazno nagnjenje, ki je v nekem
trenutku in v nekem srediscu znacilno za njegoye tvorne tendence v ob-
segu vse arhitekture. Razlika je edinole v tern, da dobiyajo te tendence
v monumentalnem dojemanju poyecan in skoordiniran izraz v kompo-
ziciji iz kristaliziranih form gmote in prostota. To pa zato, ker so v upo-
rabni arhitekturi kakega kulturnega obmocja potencialno obsezene crte,
ki se v monumentalni arhitekturi izpreminjajo v izrazito umetnino, a se
natanćneje poyedano: da lahko postane vsak stavbarski izdelek, ki naj
sam ob sebi sluzi samo uporabnim namenom, umetnina. To seveda ne
yelja samo za arhitekturo, temveć sploh za vsako tehniko in vsakovrstne
izdelke cloyeskih rok.
Vse te steyilne tehnike je mogoce dovesti do bliznjega sorodstva z na-
ćeli izrazitosti ene izmed dveh tehnik in moznosti oblikoyanj form, ki
obstajata izven arhitekture: kiparstya in slikarstva, pogostoma pa celo
loading ...