Molè, Vojeslav
Umetnost: njeno obličje in izraz — Ljubljana: Izdala Slovenska Matica, 1941

Page: 94
DOI Page: Citation link: 
https://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/mole1941/0098
License: Free access  - all rights reserved Use / Order
0.5
1 cm
facsimile
94

Oblika in stil

znakov, s katerimi je okrasena stena. Nasprotje, ki se zdi, da obstaja v
duhovni koncepciji med okroglo plastiko ter reliefom in slikarijo, je
samo dozdevno. Ko se namrec v prvi druzijo skrajnosti nadcloveskega
tipa in individualnih potez, se spajajo v reliefu in slikarstvu v polni har-
moniji forme-znaki in formę, bliznje resnicnim formam.
Ta svojevrstni svet form egiptovske figuralne umetnosti, tako ziv in
hkrati abstrakten, je zrastel in se je razvijal sam v sebi, locen od ostalega
sveta. Zato je bilo tudi povsem naravno, da — razen posameznih pri-
merov, ko si je izposodda od njega podrobnosti, ki se pa nikdar niso
tikale njegovih osnov, — ni umetnost nikjer na svetu ustvarila form
podobnih njegovim.

VIII

Grska plastika. — Arhaicna metopa. — Plastika Parte-
nona. — Kip mladenica iz Teneje. ■— Idolino. — Karia-
tide Erehtejona.

Primer diametralne nasprotnega dojemanja plasticnih problemov je
grska skulptura. Kot izhodisce pri njeni karakteristiki nam naj sluizi
plasticni okras Partenona, ker smo źe govorili o njegovi arhitekturi. Ker
spada ta okras med vrhunce grskega umetnostnega ustvarjanja, nam bo
se posebno lahko spoznati njegov znacaj kakor tudi pot, ki je vodila do
njega. Kot dekoracija arhitekture je ta plastika sicer „vezana“, podrejena
arhitektonski kompoziciji, kateri pripada, toda prav zato je se bolj raz-
vidna njena svoboda; a v primeru z njo bodo se razlocnejse lastnosti
okrogle skulpture.
Naloga, katero je imela resiti plastika v okrasu najsijajnejsega svetisca
atenske Akropole, je bila trojna. Na ohranjenih metopah, torej na pravo-
kotnih plosćah, so predstavili prizore bojev Lapitov s Centavri; jonski
friz, ki obdaja na zunanji strani celico svetisca, nosi panatensko proce-
sijo: iz mesta se pomika ta procesija k svetiscu boginje, v navzocnosti
olimpijskih bogov, ki si jo ogledujejo. V obeh timpanonih pa sta bila
predstavljena dva velika figuralna prizora, ki sta bila v teku casa zelo
poskodovana in sta samo fragmentaricno ohranjena: v vzhodnem Atenino
rojstvo, v zapadnem njen spor s Pozejdonom. Bilo je naravno, da je bilo
mogoce na metopah upodobiti samo fragmentarne prizore, kar so resili
na ta nacin, da sta na vsaki metopi razmesceni samo po dve postavi;
jonski friz je zahteval razvrstitev cele procesije v nepretrganih prizorih;
obe kompoziciji v timpanonih pa sta morali izpopolniti trikoten prostor.
loading ...