DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.57402#0044
4°
Oblika in stil
77. Rim, Prvotna bazilika $v. Petra. Talni nacrt.
III
Starokrscanska bazilika sv. Petra v Rimu. — Romańska
katedrala. — Gotska katedrala. — Zakristija cerkve
S. Lorenzo v Firenzi. — Cerkeu II Gesu.
Slike 17—19 predstavljajo talni nacrt in pogled na zunanjsćino staro-
krscanske bazilike sv. Petra v Rimu iz IV. stoletja po Kr. r.; za oznako
notranjsćine, ki se ni ohranila, naj sluzi notranjsćina druge rimske staro-
krscanske bazilike: Sta. Maria Maggiore. Će ne upostevamo poznejsih
priziday in izprememb, ki so bile pri cerkvi sv. Petra izvrsene v sred-
njem veku, nam ostanejo sledece prvotne karakteristićne poteze. Monu-
mentalne propileje vodijo od zunaj v atrium, pravokotno, odprto dvo-
risce, ki je na vseh straneh obdano od pokritega stebrisca. V njegovi
sredini se nahaja yodnjak, stran nasproti yhoda pa je zvezana s pravim
svetiscem in tvori njegov narteks, namenjen za katehumene. Odtod vodi
petero vrat v notranjsćino bazilike, ki je razdeljena na petero, v drugih
primerih po vecini na troje podolźnih ladij. Srednja ladja, veliko sirsa
od stranskih, je locena od njih z gostimi vrstami stebroy (stebri delijo
tudi stranske ladje), na njih lezi arhitrav, nad njim pa se dvigajo visoke
stene, ki obdajajo glavno ladjo, z dolgo vrsto oken. Stranske ladje, po
vecini brez oken, so veliko niźje od glavne ladje, ki jih prerasca, in so
zasencene, medtem ko je srednja ladja napolnjena s svetlobo, ki pada
vanjo skozi stranske, gornje odprtine. Obe Steni glavne ladje imata v
svoji kompoziciji sicer tudi navpicne motive in razclenitev (stebre, okna,
razdelitev na prayokotna dekorativna polja), yendar pa preyladuje v
Oblika in stil
77. Rim, Prvotna bazilika $v. Petra. Talni nacrt.
III
Starokrscanska bazilika sv. Petra v Rimu. — Romańska
katedrala. — Gotska katedrala. — Zakristija cerkve
S. Lorenzo v Firenzi. — Cerkeu II Gesu.
Slike 17—19 predstavljajo talni nacrt in pogled na zunanjsćino staro-
krscanske bazilike sv. Petra v Rimu iz IV. stoletja po Kr. r.; za oznako
notranjsćine, ki se ni ohranila, naj sluzi notranjsćina druge rimske staro-
krscanske bazilike: Sta. Maria Maggiore. Će ne upostevamo poznejsih
priziday in izprememb, ki so bile pri cerkvi sv. Petra izvrsene v sred-
njem veku, nam ostanejo sledece prvotne karakteristićne poteze. Monu-
mentalne propileje vodijo od zunaj v atrium, pravokotno, odprto dvo-
risce, ki je na vseh straneh obdano od pokritega stebrisca. V njegovi
sredini se nahaja yodnjak, stran nasproti yhoda pa je zvezana s pravim
svetiscem in tvori njegov narteks, namenjen za katehumene. Odtod vodi
petero vrat v notranjsćino bazilike, ki je razdeljena na petero, v drugih
primerih po vecini na troje podolźnih ladij. Srednja ladja, veliko sirsa
od stranskih, je locena od njih z gostimi vrstami stebroy (stebri delijo
tudi stranske ladje), na njih lezi arhitrav, nad njim pa se dvigajo visoke
stene, ki obdajajo glavno ladjo, z dolgo vrsto oken. Stranske ladje, po
vecini brez oken, so veliko niźje od glavne ladje, ki jih prerasca, in so
zasencene, medtem ko je srednja ladja napolnjena s svetlobo, ki pada
vanjo skozi stranske, gornje odprtine. Obe Steni glavne ladje imata v
svoji kompoziciji sicer tudi navpicne motive in razclenitev (stebre, okna,
razdelitev na prayokotna dekorativna polja), yendar pa preyladuje v