7^

Oblika in stil


Primer romanskega in gotskega okna je seveda samo eden izmed mno-
gih. Mesto njega bi lahko navedli katero koli drugo konstruktivno in
formalno podrobnost in bi prisli do podobnih ugotovitev in izsledkov.
Taksna podrobnost bi utegnil biti steber ali celo samo en njegov del,
n. pr. kapitel, slop, obocna rebra, portal. Povsod bi lahko ugotovili (se-
veda v pravih umetninah, ne pa v susmarskih izdelkih, ki nimajo nic
skupnega z umetnostnim ustvarjanjem), da je formalno izoblikovanje po-
drobnosti, ki imajo poleg tęga svojo lastno zgodovino, v harmoniji s
stilom celotne arhitektonske kompozicije. Sicer pa je to razumljivo, kajti
prav v tej soodvisnosti in harmoniji vseh podrobnosti „jezika“, to je
umetnostnih form, tici skrivnost in obenem prepricevalna siła izraza ve-
likih, resnicno tvornih del arhitektonske umetnosti. Ko je Goethe v
„Faustu" napisał besede:
„Der Saulenschaft, auch die Trigłyphe klingt,
Ich glaube gar, der ganze Tempeł singt,“ —
je seveda mislil samo na klasicno harmonijo grske arhitekture. Vendar pa
obstaja v nekem pomenu besede harmonija v vsaki pravi umetnini, toda
s to razliko, da oznacuje v vsakem posebnem primeru koordinacijo dru-