DOI Page / Citation link:
https://doi.org/10.11588/diglit.57402#0096
Oblika in stil
92
jo. Lov nad Nilom. XVIII. din. (ok. 1600—1370 pr.Kr.).
sćavi na Nilu (sl. 50). V tej sliki vzbujata najvecjo pozornost centralnost
in simetrija kompozicijc ter njena sestava v ploskvi, kakor da ne bi imeli
pred sabo zanrskega prizora, temvec skorajda samo dekoratiwno kompo-
zicijo, ki je malodane antiteticna. V okviru te sestave, ki veze vse po-
drobnosti v celoto, pa vendarle obstaja vsaka podrobnost sama zase:
gladina reke blizu brega, ki je oznacena s shematicnimi crtami valov,
z lotosovimi cveti in fauno, — del reke z ribami, — skupina papirusów,
ki predocuje celo goscawo, in nad njo wse polno pticew. Okoli tęga motiva
so razstavljene cloweske'figurę w dveh nizkih colnih: dva loweca moska
v belih oblacilih, zenske s cwetowi, crni suznji, a na lewi strani zgoraj
samotna żeńska figura s sopkom cvetja. Med figurami, predmeti in po-
krajino ni nobenih medsebojnih proporcij velikosti, ki bi odgowarjale
resnicnosti. Najvećji sta obe figuri lowcew, manjse so postawę źensk, se
manjse pa so figurę moskih in żenskih suźnjew; colna sta naravnost
smesno majhna, Nil zavzema le mało prostota, papirusowa goscawa je
prav za prav samo zaznamovana. Najznacilnejse pa je vendar, kako so
izoblikowane podrobnosti, zlasti cloweske figurę. Polne so kretenj in źiw-
Ijenja, vsaka izmed njih se drugace kreta, vsaka je predstavljena w dru-
gacni akciji in vsaka ima posebne etnicne poteze, drugacno oblaćilo in
drugacen okras glave in telesa. In vendar je vsaka izmed njih samo shema
ćloveka: wsaka glava je podana w profilu, gornji del telesa od spredaj,
nogę od strani, roke w celotnem pogledu, da je vedno viden njihov naj-
wecji del; skratka, umetnik niti ne poskusa odtvarjati wizualnega wtisa,
temwec uporablja neko doloceno shemo figurę, jo sestawlja w kompozicijo
in jo weze z dolocenimi, tudi shematicnimi potezami, ki mu pa dopuscajo,
92
jo. Lov nad Nilom. XVIII. din. (ok. 1600—1370 pr.Kr.).
sćavi na Nilu (sl. 50). V tej sliki vzbujata najvecjo pozornost centralnost
in simetrija kompozicijc ter njena sestava v ploskvi, kakor da ne bi imeli
pred sabo zanrskega prizora, temvec skorajda samo dekoratiwno kompo-
zicijo, ki je malodane antiteticna. V okviru te sestave, ki veze vse po-
drobnosti v celoto, pa vendarle obstaja vsaka podrobnost sama zase:
gladina reke blizu brega, ki je oznacena s shematicnimi crtami valov,
z lotosovimi cveti in fauno, — del reke z ribami, — skupina papirusów,
ki predocuje celo goscawo, in nad njo wse polno pticew. Okoli tęga motiva
so razstavljene cloweske'figurę w dveh nizkih colnih: dva loweca moska
v belih oblacilih, zenske s cwetowi, crni suznji, a na lewi strani zgoraj
samotna żeńska figura s sopkom cvetja. Med figurami, predmeti in po-
krajino ni nobenih medsebojnih proporcij velikosti, ki bi odgowarjale
resnicnosti. Najvećji sta obe figuri lowcew, manjse so postawę źensk, se
manjse pa so figurę moskih in żenskih suźnjew; colna sta naravnost
smesno majhna, Nil zavzema le mało prostota, papirusowa goscawa je
prav za prav samo zaznamovana. Najznacilnejse pa je vendar, kako so
izoblikowane podrobnosti, zlasti cloweske figurę. Polne so kretenj in źiw-
Ijenja, vsaka izmed njih se drugace kreta, vsaka je predstavljena w dru-
gacni akciji in vsaka ima posebne etnicne poteze, drugacno oblaćilo in
drugacen okras glave in telesa. In vendar je vsaka izmed njih samo shema
ćloveka: wsaka glava je podana w profilu, gornji del telesa od spredaj,
nogę od strani, roke w celotnem pogledu, da je vedno viden njihov naj-
wecji del; skratka, umetnik niti ne poskusa odtvarjati wizualnega wtisa,
temwec uporablja neko doloceno shemo figurę, jo sestawlja w kompozicijo
in jo weze z dolocenimi, tudi shematicnimi potezami, ki mu pa dopuscajo,