Molè, Wojsław: Umetnost južnih Slovanov (Ljubljana, 1965)

tudi po svojeru značaju kar najtesneje uvršča v krog italijanske ali sredozemske umet-
nosti. Nadaljnjo razliko povzročita usoda in značaj umetnosti hrvatskih in slovenskih
pokrajin, ki se že docela uvrščajo v sestav srednjeevropske ali alpske umetnosti in se
v zahodnem obmejnem pasu povezujejo tudi z elementi, izvirajoëimi iz Italije.

Kako naj spričo vsega tega govorimo o enotni umetnosti južnih Slovanov? Posebno
ker to ne velja samo za srednji vek, ampak je usoda umetnostne kulture teh dežel tudi

Slika 1. SpMt. Dioklecijanova palača, 4. stoletje n. e., rekonstrairani tloris: 1. mavzolej, 2. peristil,
3. J upitrovo svetišče, 4. vestibul, 5. eesarski apartementi, 6. hodinik s stebrovjem, 7. zabodna vrata
(Porta Ferrea), 8. vzhodna vrata (Porta Argentea), 9. severna, glavna vrata (Porta Aurea),

10.—11. cardo i decumanus (obe glaivni uMci)

še v poznejši dobi popolnoma različna. Razvoj umetnosti, posebno začenši od dobe rene-
sanse, res da marsikaj izenačuje in približuje umetniško ustvarjalnost splošno evropskim
težnjam in smerem, toda ne takoj in nikakor ne povsod enakomerno; nasprotno, večkrat
z zelo velikimi zapoznitvami. Namesto renesanse in baroka imajo Bolgari, Makedonci in
Srbi kakor tudi Bosanci turško gospostvo, ko gre njihova lastna tradicionalna umetnost
v zaton, a imajo zato mošeje in minarete kot znamenja kulture vladajoče plasti. Y Dal-
maciji po razcvetu v 16. stoletju sledi zastoj ustvarjalnosti, umetnost se močno povezuje
z Benetkami in njenim importom, a pravo življenje domače umetnosti nastopi šele v
19. stoletju. Ne dosti drugače je na Hrvatskem in v Sloveniji. Le postopoma se umetnost

14