DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.24115#0517
DOPOLNILO
Raziskovanja zadnjih let in njihovi izsledki kakor tudi izsledki arheoloških izkopa-
vanj v raznih delih Jugoslavije in Bolgarije so odkrila dragocena dejstva in zgodovinsko
ter umetnostno gradivo, ki se tiče raznih dob in področij zgodovine umetnosti na ozem-
ljih južnih Slovanov. Kajpada vse to ne sodi v zgodovino ustvarjalnosti samih Slovanov;
v veliki meri pripada to bolj starejšim časom, a v prvi vrsti poznoantični pokrajinski
ali zgodnjebizantinski umetnosti, vsekakor pa umetnosti v dobi pred Slovani in začetkom
njihove umetnostne ustvarjalnosti. Ceprav so ti izsledki kakor tudi številno novo gradivo
iz srednjevešlce in prav tako poznejše umetnosti v marsikaterem primeru zelo dragoceni
in zanimivi ter osvetljujejo genetične zveze, vendar niso take vrste, da bi mogli spremeniti
zamisel zgodovinskega razvoja umetnostnih središč južnih Slovanov ali da bi nujno ter-
jali razširitev ali dopolnitev osnovnega predmeta, obdelanega v tej knjigi. Pač pa bi nji-
hovo vnašanje porušilo ravnotežje kompozicijskega sestava knjige in neenakomerno raz-
širilo prvotno besedilo. Spričo tega se je avtor odpovedal takšni alctualizaciji izvajanj in
se omejil na tale lcratki dodatek, ki je zamišljen kot označitev današnjega stanja zgodo-
vine umetnosti južnoslovanskih dežel.
Zelo značilno je to, da je precej velik del novih odkritij in ugotovitev nekaterih
zgodovinskih dogodkov in umetnostnih pojavov bilo izvršenih v zvezi s konservatorskimi
deli, ki so jih bolj ali manj intenzivno opravili na ozemljih vseh zveznih republik Jugo-
slavije in v Bolgariji. Obogatila so zlasti naše znanje s področja najstarejših faz umet-
nostne kulture južnih Slovanov s tem, da so zbrala novo arheološko gradivo tako v obmoëju
bizantinske kot tudi zahodne kulture. A skladno s konservatorskimi deli in z odkrivanjem
arhivalnega zgodovinskega gradiva so bili izvršeni pregledi posameznih starejših gledanj,
ki so pripeljali do številnih poprav in jasnejših ugotovitev na področju zunanjih zvez
kakor tudi glede vprašanja avtorstva (v novejših časih).
Precejšnjo vlogo so odigrale tudi razne zgodovinske ali retrospektivne razstave, na
katerih so zbrali tako izvirne eksponate kakor tudi posnetke raznih umetnin (fresk ali
odlitkov). Te razstave, med katerimi je zavzela odlično mesto velika razstava srednje-
veške umetnosti Jugoslavije v Parizu (1950), so v veliki meri omogočile ne le orientacijo
v bogastvu umetnostnih spomenikov in raznorodnosti tokov in smeri, ki jih predstavljajo,
ampak so obrnile tudi pozornost na še večje število problemov, ki jih vsiljujejo. Omenjena
pariška razstava je morala po naravi stvari obrniti posebno pozornost na vprašanje
o mestu, ki ga ta umetnost zavzema v okviru evropske umetnosti. Pri poznejših, veči-
noma krajevnih razstavah, ki so obsegale umetnosti posameznih jugoslovanskih pokrajin
in središč ali — kot nedavno v Ohridu — samo ene izmed panog umetnosti, tj. ikon, se je
poudarek premaknil in zaostril v odnosu do posameznih področij te umetnosti. Y konč-
nem rezultatu je trenutno res da marsikaj še nestalno, a ravno zato spodbuja k diskusiji.
503
Raziskovanja zadnjih let in njihovi izsledki kakor tudi izsledki arheoloških izkopa-
vanj v raznih delih Jugoslavije in Bolgarije so odkrila dragocena dejstva in zgodovinsko
ter umetnostno gradivo, ki se tiče raznih dob in področij zgodovine umetnosti na ozem-
ljih južnih Slovanov. Kajpada vse to ne sodi v zgodovino ustvarjalnosti samih Slovanov;
v veliki meri pripada to bolj starejšim časom, a v prvi vrsti poznoantični pokrajinski
ali zgodnjebizantinski umetnosti, vsekakor pa umetnosti v dobi pred Slovani in začetkom
njihove umetnostne ustvarjalnosti. Ceprav so ti izsledki kakor tudi številno novo gradivo
iz srednjevešlce in prav tako poznejše umetnosti v marsikaterem primeru zelo dragoceni
in zanimivi ter osvetljujejo genetične zveze, vendar niso take vrste, da bi mogli spremeniti
zamisel zgodovinskega razvoja umetnostnih središč južnih Slovanov ali da bi nujno ter-
jali razširitev ali dopolnitev osnovnega predmeta, obdelanega v tej knjigi. Pač pa bi nji-
hovo vnašanje porušilo ravnotežje kompozicijskega sestava knjige in neenakomerno raz-
širilo prvotno besedilo. Spričo tega se je avtor odpovedal takšni alctualizaciji izvajanj in
se omejil na tale lcratki dodatek, ki je zamišljen kot označitev današnjega stanja zgodo-
vine umetnosti južnoslovanskih dežel.
Zelo značilno je to, da je precej velik del novih odkritij in ugotovitev nekaterih
zgodovinskih dogodkov in umetnostnih pojavov bilo izvršenih v zvezi s konservatorskimi
deli, ki so jih bolj ali manj intenzivno opravili na ozemljih vseh zveznih republik Jugo-
slavije in v Bolgariji. Obogatila so zlasti naše znanje s področja najstarejših faz umet-
nostne kulture južnih Slovanov s tem, da so zbrala novo arheološko gradivo tako v obmoëju
bizantinske kot tudi zahodne kulture. A skladno s konservatorskimi deli in z odkrivanjem
arhivalnega zgodovinskega gradiva so bili izvršeni pregledi posameznih starejših gledanj,
ki so pripeljali do številnih poprav in jasnejših ugotovitev na področju zunanjih zvez
kakor tudi glede vprašanja avtorstva (v novejših časih).
Precejšnjo vlogo so odigrale tudi razne zgodovinske ali retrospektivne razstave, na
katerih so zbrali tako izvirne eksponate kakor tudi posnetke raznih umetnin (fresk ali
odlitkov). Te razstave, med katerimi je zavzela odlično mesto velika razstava srednje-
veške umetnosti Jugoslavije v Parizu (1950), so v veliki meri omogočile ne le orientacijo
v bogastvu umetnostnih spomenikov in raznorodnosti tokov in smeri, ki jih predstavljajo,
ampak so obrnile tudi pozornost na še večje število problemov, ki jih vsiljujejo. Omenjena
pariška razstava je morala po naravi stvari obrniti posebno pozornost na vprašanje
o mestu, ki ga ta umetnost zavzema v okviru evropske umetnosti. Pri poznejših, veči-
noma krajevnih razstavah, ki so obsegale umetnosti posameznih jugoslovanskih pokrajin
in središč ali — kot nedavno v Ohridu — samo ene izmed panog umetnosti, tj. ikon, se je
poudarek premaknil in zaostril v odnosu do posameznih področij te umetnosti. Y konč-
nem rezultatu je trenutno res da marsikaj še nestalno, a ravno zato spodbuja k diskusiji.
503