DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.24115#0039
SREDNJI YEK
ARHITEKTURA
I
BOLGARIJA
Začetki
Dve stvari predvsem otežujeta osvetlitev enega od zgodovinsko posebno važnih
vprašanj, to je vprašanja najstarejše umetnosti ali umetnostne kulture južnili Slovanov
tako v obdobju pred njihovo naselitvijo na novili ozemljih kakor tudi v obdobju pred
sprejemom krščanstva ali preden so stopili v bližji stik z obdajajočim jih svetom na
Balkanskem polotoku ob Jadranu in v alpskih pokrajinah. To sta: pomanjkanje zadost-
nega števila spomenikov in dejstvo, da slovanskih plemen ni vezala z novo domovino
nikakršna starejša tradicija in da so se znašli na njenih ozemljih kot prišleki. Zato tudi
problemi, ki so zvezani s tem vprašanjem, ostajajo ali še docela v področju bolj arheo-
loških raziskovanj oziroma raziskovanj materialne kulture (npr. na področju raziskovanj
keramike, posebno uporabne), ali pa so čisto hipotetični. Izsledke raziskovanj prvotne
umetnostne kulture Slovanov (sicer zelo skromne) na ozemljih zahodnih ali vzhodnih
Slovanov je vendar težko prenašati na prvotne južne Slovane, še manj zanesljive pa so
podmene o najstarejši umetnosti južnih Slovanov, zasnovane na osnovi njihovili lastnih
spomenikov iz poznejših obdobij.1
Takšna vprašanja so se vsiljevala sama po sebi, a znano je, kako pomembni so bili
včasih izsledki raziskovanj kje drugje, npr. pri nekaterih germanskih plemenih in ljud-
stvili, ki so se v dobi preseljevanja narodov prebijala z encga konca Evrope na drugega
(pri vzhodnih Gotih, zahodnih Gotih, Hunih, Langobardih idr.). Pri Slovanih ob današ-
njem stanju raziskovanj ne razpolagamo z obilo tovrstnega gradiva iz zgodnjezgodovin-
skega obdobja v področju umetnosti. To, kar se je ohranilo, spada pretežno že v poznejše
čase, med drugim zlasti gradivo na ozemljih vzhodnih in do neke mere zahodnih Slo-
vanov; nasprotno pa je pri južnih Slovanih ostalo tako malo spomenikov iz teh zgodnjih
obdobij, da to ne dopušča nikakršne jasne rekonstrukcije starejše podobe njihove umet-
nostne kulture iz časov pred njihovo naselitvijo na novih južnih teritorijih.
Res da to ne nasprotuje drugačnim možnostim, namreč poskusom, da bi prodrli do
umetnosti prvotnih južnih Slovanov in spoznali njen značaj po spomenikih poznejše
umetnosti, že pokristjanjene in povezane z umetnostjo velikih tujih središč, in prav tako
po krajevnih in lîokrajinskili posebnostih, ki jih vsebujejo. Takih poskusov so se večkrat
lotevali. Saj ni nobenega dvoma, da se je v poznejših razvojnih stopnjah ohranilo marsi-
3
33
ARHITEKTURA
I
BOLGARIJA
Začetki
Dve stvari predvsem otežujeta osvetlitev enega od zgodovinsko posebno važnih
vprašanj, to je vprašanja najstarejše umetnosti ali umetnostne kulture južnili Slovanov
tako v obdobju pred njihovo naselitvijo na novili ozemljih kakor tudi v obdobju pred
sprejemom krščanstva ali preden so stopili v bližji stik z obdajajočim jih svetom na
Balkanskem polotoku ob Jadranu in v alpskih pokrajinah. To sta: pomanjkanje zadost-
nega števila spomenikov in dejstvo, da slovanskih plemen ni vezala z novo domovino
nikakršna starejša tradicija in da so se znašli na njenih ozemljih kot prišleki. Zato tudi
problemi, ki so zvezani s tem vprašanjem, ostajajo ali še docela v področju bolj arheo-
loških raziskovanj oziroma raziskovanj materialne kulture (npr. na področju raziskovanj
keramike, posebno uporabne), ali pa so čisto hipotetični. Izsledke raziskovanj prvotne
umetnostne kulture Slovanov (sicer zelo skromne) na ozemljih zahodnih ali vzhodnih
Slovanov je vendar težko prenašati na prvotne južne Slovane, še manj zanesljive pa so
podmene o najstarejši umetnosti južnih Slovanov, zasnovane na osnovi njihovili lastnih
spomenikov iz poznejših obdobij.1
Takšna vprašanja so se vsiljevala sama po sebi, a znano je, kako pomembni so bili
včasih izsledki raziskovanj kje drugje, npr. pri nekaterih germanskih plemenih in ljud-
stvili, ki so se v dobi preseljevanja narodov prebijala z encga konca Evrope na drugega
(pri vzhodnih Gotih, zahodnih Gotih, Hunih, Langobardih idr.). Pri Slovanih ob današ-
njem stanju raziskovanj ne razpolagamo z obilo tovrstnega gradiva iz zgodnjezgodovin-
skega obdobja v področju umetnosti. To, kar se je ohranilo, spada pretežno že v poznejše
čase, med drugim zlasti gradivo na ozemljih vzhodnih in do neke mere zahodnih Slo-
vanov; nasprotno pa je pri južnih Slovanih ostalo tako malo spomenikov iz teh zgodnjih
obdobij, da to ne dopušča nikakršne jasne rekonstrukcije starejše podobe njihove umet-
nostne kulture iz časov pred njihovo naselitvijo na novih južnih teritorijih.
Res da to ne nasprotuje drugačnim možnostim, namreč poskusom, da bi prodrli do
umetnosti prvotnih južnih Slovanov in spoznali njen značaj po spomenikih poznejše
umetnosti, že pokristjanjene in povezane z umetnostjo velikih tujih središč, in prav tako
po krajevnih in lîokrajinskili posebnostih, ki jih vsebujejo. Takih poskusov so se večkrat
lotevali. Saj ni nobenega dvoma, da se je v poznejših razvojnih stopnjah ohranilo marsi-
3
33