DOI Page / Citation link:
https://doi.org/10.11588/diglit.24115#0506
UMETNOST JUŽNIH SLOYANOY V EVROPSKI UMETNOSTI
I
Tu narisana podoba umetnosti južnih Slovanov je videti zelo bogata in hkrati ne-
navadno raznolična. Tako v zgodovini samih dežel, kjer prebivajo južni Slovani, kakor
tudi v njihovi lastni zgodovini je pravzaprav skoraj vse, kar se je v stoletjih izoblikovalo
v evropsko umetnostno kulturo. Tam so ostanki in sledovi predzgodovinskih kultur, za-
čenši od paleolitika v Sloveniji in v Črni gori, od bosenskega neolitika in predmikenskih
obdobij na ozemljih Makedonije in halštatske umetnosti ter kulture Villanuova v Slo-
veniji, prelc grške in rimske umetnosti sjjIoIi na vseh ozemljih južnih Slovanov, pa prek
umetnosti zgodnjega bizantinskega in zahodnega srednjega veka tja do polnega razcveta
srednjeveške umetnosti v posameznih središčih na Balkanu in v drugili deželah, ki pri-
liajajo v poštev. A v umetnosti novejših časov so tukaj zastopane skoraj vse struje in
smeri, ki so zapovrstjo nastale v deželah srednje in južne Evrope.
Že samo to nam dovoljuje, da določimo nekatere osnovne poteze činiteljev, ki so od-
ločali o značaju in razvoju umetniške ustvarjalnosti južnih Slovanov. Tudi če za zdaj
pustimo vnemar osnovno razdelitev južnoslovanskih dežel na dva svetova, to je na svet
bizantinske in zahodne umetnostne kulture, je treba kot odločujoče činitelje omeniti na-
slednje. Nedvomno je bilo najpomembnejše tisto, kar so ti narodi vnesli v to umetnost
lastnega, svojega. A to postane razločno vidno šele na osnovi in v zvezi z drugimi činitelji,
ki so tu sodelovali. Na prvem mestu bi bilo torej omeniti tako umetnost Slovanov, ki so
jo bili ti prinesli že s seboj, kakor tudi tisto, ki so jo našli v svoji novi domovini. Le-ta
pa je na vseh teh novili ozemljih bila pozna pokristjanjena antika, ki je kljub temu. da
je bila večidel že v razvalinah, k čemur so močno pripomogli tudi Slovani sami, postala
ena glavnih podlag njihove poznejše umetnosti. Vendar so poleg antike vplivali, čeprav
ne povsod enakomerno, tudi elementi vzhodne umetnosti raznega izvira in v raznih ob-
dobjih. Še važnejši in v svojih posledicah daljnosežnejši so bili nadaljnji momenti, ki so
izvirali od tod, ker se je en del Slovanov znašel v vplivnem področju bizantinske kulture,
drugi pa se je od samega začetka kulturno in umetnostno povezal z rimskim Zahodom.
Vendar tu niso bili odločilni samo momenti umetnostne narave. Glavno vlogo so pri
tem odigrali činitelji drugačne vrste. To so bile velike spremembe, kakršne so nastale
v zgodovini in usodi južnih Slovanov, ki so razen razmeroma kratkih obdobij svobode in
ustvarjalnega razmaha doživeli tudi dolga obdobja tujega gospostva, suženjstva, turškega
jarma, notranjih sporov in raznih verskih, nacionalnih, socialnih in dinastičnih bojev.
492
I
Tu narisana podoba umetnosti južnih Slovanov je videti zelo bogata in hkrati ne-
navadno raznolična. Tako v zgodovini samih dežel, kjer prebivajo južni Slovani, kakor
tudi v njihovi lastni zgodovini je pravzaprav skoraj vse, kar se je v stoletjih izoblikovalo
v evropsko umetnostno kulturo. Tam so ostanki in sledovi predzgodovinskih kultur, za-
čenši od paleolitika v Sloveniji in v Črni gori, od bosenskega neolitika in predmikenskih
obdobij na ozemljih Makedonije in halštatske umetnosti ter kulture Villanuova v Slo-
veniji, prelc grške in rimske umetnosti sjjIoIi na vseh ozemljih južnih Slovanov, pa prek
umetnosti zgodnjega bizantinskega in zahodnega srednjega veka tja do polnega razcveta
srednjeveške umetnosti v posameznih središčih na Balkanu in v drugili deželah, ki pri-
liajajo v poštev. A v umetnosti novejših časov so tukaj zastopane skoraj vse struje in
smeri, ki so zapovrstjo nastale v deželah srednje in južne Evrope.
Že samo to nam dovoljuje, da določimo nekatere osnovne poteze činiteljev, ki so od-
ločali o značaju in razvoju umetniške ustvarjalnosti južnih Slovanov. Tudi če za zdaj
pustimo vnemar osnovno razdelitev južnoslovanskih dežel na dva svetova, to je na svet
bizantinske in zahodne umetnostne kulture, je treba kot odločujoče činitelje omeniti na-
slednje. Nedvomno je bilo najpomembnejše tisto, kar so ti narodi vnesli v to umetnost
lastnega, svojega. A to postane razločno vidno šele na osnovi in v zvezi z drugimi činitelji,
ki so tu sodelovali. Na prvem mestu bi bilo torej omeniti tako umetnost Slovanov, ki so
jo bili ti prinesli že s seboj, kakor tudi tisto, ki so jo našli v svoji novi domovini. Le-ta
pa je na vseh teh novili ozemljih bila pozna pokristjanjena antika, ki je kljub temu. da
je bila večidel že v razvalinah, k čemur so močno pripomogli tudi Slovani sami, postala
ena glavnih podlag njihove poznejše umetnosti. Vendar so poleg antike vplivali, čeprav
ne povsod enakomerno, tudi elementi vzhodne umetnosti raznega izvira in v raznih ob-
dobjih. Še važnejši in v svojih posledicah daljnosežnejši so bili nadaljnji momenti, ki so
izvirali od tod, ker se je en del Slovanov znašel v vplivnem področju bizantinske kulture,
drugi pa se je od samega začetka kulturno in umetnostno povezal z rimskim Zahodom.
Vendar tu niso bili odločilni samo momenti umetnostne narave. Glavno vlogo so pri
tem odigrali činitelji drugačne vrste. To so bile velike spremembe, kakršne so nastale
v zgodovini in usodi južnih Slovanov, ki so razen razmeroma kratkih obdobij svobode in
ustvarjalnega razmaha doživeli tudi dolga obdobja tujega gospostva, suženjstva, turškega
jarma, notranjih sporov in raznih verskih, nacionalnih, socialnih in dinastičnih bojev.
492