DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.24115#0494
Slika 401. Petar Ubavkič, Glava žene v pajčolanu,
marmor
Bolgarska umetnost
Medtem ko je srbska umetnost na poti k modernizaciji kljub vsemu mogla navezati
na stopnje preusmerjanja na zahod, ki so se razmeroma zgodaj pojavile na ozemlju
Srema in v Vojvodini, pa so bile brez primere težje naloge, pred katerimi je v tem po-
gledu stala bolgarska tvoruost v trenutku vstajenja državne neodvisnosti v drugi polovici
19. stoletja. Sicer je že v prvi polovici stoletja prišlo do precejšnjega oživljenja umetnost-
nega življenja na podroëju cerkvene umetnosti, in to prav tako v arhitekturi kakor tudi
v religioznem slikarstvu in rezbarstvu. Nastala je celo vrsta krajevnih slikarskih, to je
ikonografskih šol, katerih ustanovitelji in člani so se učili slikarstva ua Dunaju (Toina
Vitanov, Hristo Dimitrov), v Münchnu (Nikola Pavlovic), v Rusiji (Stanislav Dospevski,
Hristo Conev) in v Rimu, skušajoč na razne načine spraviti in zvezati stare tradicije
480
marmor
Bolgarska umetnost
Medtem ko je srbska umetnost na poti k modernizaciji kljub vsemu mogla navezati
na stopnje preusmerjanja na zahod, ki so se razmeroma zgodaj pojavile na ozemlju
Srema in v Vojvodini, pa so bile brez primere težje naloge, pred katerimi je v tem po-
gledu stala bolgarska tvoruost v trenutku vstajenja državne neodvisnosti v drugi polovici
19. stoletja. Sicer je že v prvi polovici stoletja prišlo do precejšnjega oživljenja umetnost-
nega življenja na podroëju cerkvene umetnosti, in to prav tako v arhitekturi kakor tudi
v religioznem slikarstvu in rezbarstvu. Nastala je celo vrsta krajevnih slikarskih, to je
ikonografskih šol, katerih ustanovitelji in člani so se učili slikarstva ua Dunaju (Toina
Vitanov, Hristo Dimitrov), v Münchnu (Nikola Pavlovic), v Rusiji (Stanislav Dospevski,
Hristo Conev) in v Rimu, skušajoč na razne načine spraviti in zvezati stare tradicije
480