slovanske ljudske epike, a v Dalmaciji — v Gundulicevi poeziji, posebno v njegovi drami
Dubraoka. Ko omenjamo Meštrovicevo ime, smo si namreč popolnoma na jasnem, da pri
obravnavanju dalmatinske umetnosti 19. in 20. stoletja vključujemo tudi umetnostno kul-
turo hrvatslcega naroda.
BOSNA
Na meji med Srbijo in Dalmacijo-Hrvatsko, in to v zemljepisnem in zgodovinskem
kakor tudi v kulturnem smislu, leži Bosna. Naseljena je bila že v zgodnji neolitski dobi
in je bila že takrat ozemlje svojevrstnili kulturnih središč, v poznejših ëasih pa skozi vsa
obdobja brez prenehanja sedež raznih centrov precejšnjega gospodarskega, politiënega
in kulturnega pomena. Prav tako je že zgodaj vzdrževala zveze z Grčijo (5. stoletje pred
n. e.) in Italijo (že v halštatski dobi), a začenši od 9. leta n. e. je bila v mejah rimskega
cesarstva. Njena poznejša zgodovina je bila kaj različna. Okoli leta 530 je bila po pre-
sledku spet bizantinska, a v zaëetku 7. stoletja so jo kolonizirali Slovani; dve stoletji
pozneje je bila že krščanska.33
19'
291
Dubraoka. Ko omenjamo Meštrovicevo ime, smo si namreč popolnoma na jasnem, da pri
obravnavanju dalmatinske umetnosti 19. in 20. stoletja vključujemo tudi umetnostno kul-
turo hrvatslcega naroda.
BOSNA
Na meji med Srbijo in Dalmacijo-Hrvatsko, in to v zemljepisnem in zgodovinskem
kakor tudi v kulturnem smislu, leži Bosna. Naseljena je bila že v zgodnji neolitski dobi
in je bila že takrat ozemlje svojevrstnili kulturnih središč, v poznejših ëasih pa skozi vsa
obdobja brez prenehanja sedež raznih centrov precejšnjega gospodarskega, politiënega
in kulturnega pomena. Prav tako je že zgodaj vzdrževala zveze z Grčijo (5. stoletje pred
n. e.) in Italijo (že v halštatski dobi), a začenši od 9. leta n. e. je bila v mejah rimskega
cesarstva. Njena poznejša zgodovina je bila kaj različna. Okoli leta 530 je bila po pre-
sledku spet bizantinska, a v zaëetku 7. stoletja so jo kolonizirali Slovani; dve stoletji
pozneje je bila že krščanska.33
19'
291