Molè, Wojsław: Umetnost južnih Slovanov (Ljubljana, 1965)

Spomeniki bosenske umetnosti, bogati in obilni iz predzgodovinske dobe kakor tudi
iz grško-rimske in poznoantične starodavnosti, a tudi še iz starokrščanske dobe, so po-
polnoma nezadostni, ko gre za srednji vek. Y veliki meri so to povzročile zunanje raz-
mere, predvsem pogostne in dolgotrajne vojne ter turško gospostvo. A ne samo to. Nič

Slika 220. Donja Zgošča. Tipičen bosanski »stečak«

manj niso k temu pripomogli bogomili. »Bogomilstvo (patarenstvo) je namreč preziralo
posvetni sijaj, zaničevalo razkošje in s tem tudi umetnost [...] Posledica take usmerjenosti
je bilo nadalje propadanje starih katedral, katoliški samostani so se umaknili v oddaljene
doline in od novih redov so se mogli zasidrati v deželi edinole ubožni frančiškani.«34 Med
hudimi verskopolitičnimi boji je Cerkev (tako katoliška kot tudi pravoslavna) nehala
biti vir ustvarjalnih pobud na področju umetnosti. A monumentalno svetno stavbarstvo
je poznalo pretežno le utrdbe (kule) in obrambne gradove večinoma brez umetniškega
okrasa. To velja celo za kraljeve gradove (npr. Bobovac, Visoko, Ključ, Blagaj). Zato pa

292