DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.24115#0254
DALMATINSKA UMETNOST 15. IN 16. STOLETJA
Arhitektura
Leta 1420 je postala Dalmacija dokončno beneška provinca in ostala to vse do
leta 1797, ko je Napoleon v mirovni pogodbi v Campo Formiu zbrisal staro patricijsko
republiko z zemljevida evropskih držav. Edinole Dubrovniku se je posrečilo upreti se
Slika 185. Rab. Veduta
pritisku Benetk in si oliraniti dejansko neodvisnost s tem, da se je zatekel v varstvo
turškega sultana. Nazadnje se je pokazalo, da je bilo gospodovanje Benetk v svojih
skrajnih posledicah usodno. Izkoriščanje dežele je bilo preveč samoljubno, in čim bolj
so propadale Benetke same, tem težje breme je postajalo za krajevno prebivavstvo. Ven-
dar bi bilo nâpak, če bi videli v njem samo temne strani in vrliu tega ne upoštevali
nenavadno hudili razmer, s katerimi so se morale, posebno od 16. stoletja dalje z Dalma-
cijo vred boriti Benetke same, tj. ncnehnih turških vojn. Koristi Benetk so se v teh rečeh
ujemale s koristmi samega deželnega prebivavstva, in to je bil pač boj na življenje in
smrt, ki je izčrpaval tako ene kot druge. V zvezi z vsem tem je bilo seveda naravno, da
244
Arhitektura
Leta 1420 je postala Dalmacija dokončno beneška provinca in ostala to vse do
leta 1797, ko je Napoleon v mirovni pogodbi v Campo Formiu zbrisal staro patricijsko
republiko z zemljevida evropskih držav. Edinole Dubrovniku se je posrečilo upreti se
Slika 185. Rab. Veduta
pritisku Benetk in si oliraniti dejansko neodvisnost s tem, da se je zatekel v varstvo
turškega sultana. Nazadnje se je pokazalo, da je bilo gospodovanje Benetk v svojih
skrajnih posledicah usodno. Izkoriščanje dežele je bilo preveč samoljubno, in čim bolj
so propadale Benetke same, tem težje breme je postajalo za krajevno prebivavstvo. Ven-
dar bi bilo nâpak, če bi videli v njem samo temne strani in vrliu tega ne upoštevali
nenavadno hudili razmer, s katerimi so se morale, posebno od 16. stoletja dalje z Dalma-
cijo vred boriti Benetke same, tj. ncnehnih turških vojn. Koristi Benetk so se v teh rečeh
ujemale s koristmi samega deželnega prebivavstva, in to je bil pač boj na življenje in
smrt, ki je izčrpaval tako ene kot druge. V zvezi z vsem tem je bilo seveda naravno, da
244