Molè, Wojsław: Umetnost južnih Slovanov (Ljubljana, 1965)

O P O M B E

UVOD

1 V zvezi s to problematiko ima še zmeraj
svojo vrednost in pomen kot prvi poskus, da
ta vprašanja osvetli, razprava J. Strzygow-
skega Der Balkan im Lichie der Forschung
über bildende Kunst, »Vjesnik za arheologiju
i historiju dalmatinsku«, XLIX, 1926—1927, str. 1
do 41. V nasprotju s prejšnjimi in številnimi
poznejšimi raziskavami in rešitvami, ki so sku-
šale dognati posamezna nejasna vprašanja ka-
kor tudi genetične zveze med nekaterimi pojavi
umetnosti na Balkanu pa med umetnostjo tujih
središč, je Strzygowski postavil vprašanje to-
vrstnih zvez kakor tudi posredovalne vloge pol-
otoka v zgodovini umetnosti glede na celoto
ozemelj in zgodovine. To je bilo sicer po-
polnoma v duhu njegove zamisli umetnostne
zgodovine kot vede, ki so se njena nadrobna
raziskovanja in končni izsledki sami po sebi
spreminjali v razlage velikih zgodovinskih zvez,
ki obstajajo v zgodovini človeštva in obsegajo
cele kontinente. Na marsikatero izmed njegovih
hipotez je treba gledati z velikimi pridržki in
z veliko mero kritičnosti, toda v vprašanju, o
katerem je govor, njegovi pogledi nesporno ne
morejo zbujati dvoma, marveč ga prej pošteno
osvetljujejo. Y zvezi s to razpravo je treba opo-
zoriti tudi na njegovo delo sorodne vrste: Zur
Mittlerrolle Osteuropas in der bildenden Kunst
Nord- und Westeuropas, [v:] L’art byzantin
chez les Slaves, premier recueil dédié a la me-
moire de Th. Uspensky, t. 1, Paris 1930, str. 66
do 71.

2 V tem pogledu so značilni tako starejši
kakor tudi najnovejši poskusi, da bi ustvarili
vsaj zgodovino južnih Slovanov v mejah Jugo-
slavije, v kateri bi bila zamisel njihovega raz-
voja uresničena enotno in dosledno izvedena.

A končno kljub vsemu obstaja le zgodovina
Srbov, tlrvatov, Slovencev, Makedoncev ali tudi
posameznih večjih pokrajin, katerih razvoj se
je v teku zgodovine ločeno oblikoval, kot so
npr. Bosna in Hercegovina, Crna gora, Dalma-
cija. Tovrstni težavi se ni mogla izogniti tudi
najnovejša zgodovina jugoslovanskih narodov,
skupno delo, ki je plod številnih sej, posveto-
vanj in skupnega pretresovanja gradiva in
vprašanj, »prvi obširnejši poskus interpretacije
naše preteklosti na osnovi zgodovinskega mate-
rializma« (str. IX). Meje teh možnosti so bile
začrtane že v samem naslovu knjige: Istorija
naroda Jugoslaoije, prva knjiga (do začetka
16. stoletja), Beograd 1953, str. 821 (srbska iz-
daja).

3 V začetku 7. stoletja n. e., okoli leta 614, so
Slovani skupno z Avari osvojili večji del rim-
ske province Dalmacije in pri tem porušili vrsto
mest, med drugimi tudi prestolnico Salono.

4 V. R. Petkovič, Les fouilles de Tsaritchin
grad, [v:] Cahiers archeologiques, t. 3, 1948,
str.40—48 (o izkopavanjih do leta 1947). Izsledki
poznejših izkopavanj so objavljeni v letnikih
Starinarja, glasila Arheološkega instituta Srb-
ske akademije znanosti, nova serija, začetek od
leta 1950.

5 J. Klemenc, Das rômische Graberfeld in
St.Peter im Sanntale, [v :] Archeologia Jugosla-
vica, zv.2, Beograd 1956; isti: Začasno poročilo
o izkopavanju v Sempetru od 1952. do 1955. leta,
[v:] Arheološki vestnik, VI/2, Ljubljana 1955,
str. 291—312.

6 V. Molè, L’antiquité greco-romaine des
Balkans dans la 2e moitié du premier millénaire,
»Byzantinoslavica«, XIII/2 (1952—1953), str. 271
do 281.

7 Isti, Dalmacija, [v:] Sloronik staroiyt-
nosci slomianskich, 1.1 (v tisku) ; K. Jireček,

509