DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.24115#0507
To, kako so vplivali antika in njeni vzori, je bilo seveda zelo različno. Teoretično je
mogel biti ta vpliv tako neposreden, se pravi, da je od samega začetka vplival na ustvar-
jalno domišljijo novih naseljencev, kakor tudi posreden, to je, da se je v poznejših ob-
dobjih naslanjal na drugotne vzorce, ki so nastali na osnovi starega veka. Prvi primer pač
ne prihaja resno v poštev, kar pa nikakor ne pomeni, da antika ni mogla neposredno
vplivati v poznejših obdobjih. A v začetnih fazah tu kratko malo ni bilo možnosti za
razumevanje kot tudi sploh za ožji duhovni stik. Z ene strani so bili novi naseljenci ple-
mena, ki so živela še v plemensko-rodovnem družbenem redu, medtem ko je bila z druge
strani kultura, s katero so se tu srečali, na stopnji brez primere višje civilizacije: sužnje-
posestniške družbe z velikimi tradicijami rimskega imperija, na področju umetnosti pa
s tradicijami velike umetnosti mest, ki je v njih cvetela monumentalna arhitektura in ki
jih je krasilo prefinjeno kiparstvo in slikarstvo, da niti ne govorimo o visoko razviti
umetni obrti. Medtem ko je v velikih tedanjih središčih, ki jim je Arelika zgodovinska
katastrofa propada rimskega cesarstva prizanesla, kot npr. v Bizancu, nepretrganost
antičnih izročil jasna in ne zbuja nikakršnih dvonxov, pa je v krajih, kjer so se Slovani
na novo naselili, kjer so se ohranile samo neštevilne xnestne oaze, kot npr. nekatera ob-
morska niesta v Dalmaciji, taka nepretrgana zveza bila izključena. Zato je tudi antika
novim naseljencem mogla spregovoriti šele pozneje, ko so sami dorasli do tega. Tedaj je
bila to že predvsem antika v pokristjanjeni obliki.
Vendar so bile tu razlike. Pri balkanskih Slovanih je bil ta prehod k osnovam anti-
kujočega značaja, kot je videti, lažji in hitrejši. O tem pričajo dejstva sama. Talco se je
npr. prva bolgarska država, ne glede na to, kakšna je bila pravzaprav etnogeneza zgo-
dovinskega bolgarskega naroda, ali je bil važnejši etnični element turkotatarskih Bolgarov
ali že prej tam naseljenih Slovanov, znašla tako na ozemlju, prežetem z antičnimi izročili
in spomeniki, kakor tudi v vplivnem področju bizantinske lculture. Bizanc sam, zlasti
zgodnji Bizanc tistih časov pa je bil neposredno nadaljevanje helenistiënega starega veka.
Zato tudi ni nič čudnega, da se prvi veliki spomeniki bolgarske umetnosti, kolikor niso
bili tesneje zvezani s prabolgarsko umetnostjo Bližnjega vzhoda, samo po sebi umevno
vežejo z izročili antike v obliki vzhodnega krščanstva in helenizma, prosevajočega skozi
bizantinsko površino. A ponekod, kakor npr. v Okrogli cerkvi v Preslavu, se nova arhi-
tektura kratko malo zrašča z antično.
Drugače je to ob Jadranu, kjer je bilo res da antičnih del gotovo še več, vendar je
po katastrofi v začetku 7. stoletja nastopila nekakšna kulturna praznina, katere mala
obrežna mesta niso mogla izpolniti. A še večji je bil presledek v kulturnem razvoju.
vodečem od žive antike k poznejši zgodovini, kakršen je moral nastati Ar krajih HrAratske
in slovenskih dežel.
Yendar so se te razlike razmeroma hitro izravnale, brž ko so se posamezne veje juž-
nih Slovanov znašle v območju krščanske religije in bile že zvezane z višjimi družbenimi
in kulturnimi oblikami svojih sosedov, z ene strani Bizanca, z druge — Italije in Rima
ter karolinške države. Toda vpliv antike v teh raznrerah je mogel biti samo zelo posreden.
A morebiti je ta antika vplivala prej v drugi smeri, namreč na domišljijo ljudstva, ki je
v legendah in fantastičnih pripovedih ustvarjalo lastno interpretacijo zgodovine velike
rimske preteklosti. Nasprotno pa je vplivala antika tudi neposredno na umetnost poznej-
ših obdobij, res da ne povsod in 11e vselej enakomerno. Umetnost balkanskih dežel liodi
tudi tukaj za ustvarjalnostjo drugih evropskih središč, to je, antični eiementi se pojav-
Ijajo tako v bizantinski umetnosti vseh obdobij, čeprav vsakokrat preoblikovani v didui
časa in kraja, lcakor tudi v zahodni romanski umetnosti, a oživljajo predvsem v dobi
renesance. A v nekaterih primerih je življenje antike v umetnosti konkretnejše kakor
49ï
mogel biti ta vpliv tako neposreden, se pravi, da je od samega začetka vplival na ustvar-
jalno domišljijo novih naseljencev, kakor tudi posreden, to je, da se je v poznejših ob-
dobjih naslanjal na drugotne vzorce, ki so nastali na osnovi starega veka. Prvi primer pač
ne prihaja resno v poštev, kar pa nikakor ne pomeni, da antika ni mogla neposredno
vplivati v poznejših obdobjih. A v začetnih fazah tu kratko malo ni bilo možnosti za
razumevanje kot tudi sploh za ožji duhovni stik. Z ene strani so bili novi naseljenci ple-
mena, ki so živela še v plemensko-rodovnem družbenem redu, medtem ko je bila z druge
strani kultura, s katero so se tu srečali, na stopnji brez primere višje civilizacije: sužnje-
posestniške družbe z velikimi tradicijami rimskega imperija, na področju umetnosti pa
s tradicijami velike umetnosti mest, ki je v njih cvetela monumentalna arhitektura in ki
jih je krasilo prefinjeno kiparstvo in slikarstvo, da niti ne govorimo o visoko razviti
umetni obrti. Medtem ko je v velikih tedanjih središčih, ki jim je Arelika zgodovinska
katastrofa propada rimskega cesarstva prizanesla, kot npr. v Bizancu, nepretrganost
antičnih izročil jasna in ne zbuja nikakršnih dvonxov, pa je v krajih, kjer so se Slovani
na novo naselili, kjer so se ohranile samo neštevilne xnestne oaze, kot npr. nekatera ob-
morska niesta v Dalmaciji, taka nepretrgana zveza bila izključena. Zato je tudi antika
novim naseljencem mogla spregovoriti šele pozneje, ko so sami dorasli do tega. Tedaj je
bila to že predvsem antika v pokristjanjeni obliki.
Vendar so bile tu razlike. Pri balkanskih Slovanih je bil ta prehod k osnovam anti-
kujočega značaja, kot je videti, lažji in hitrejši. O tem pričajo dejstva sama. Talco se je
npr. prva bolgarska država, ne glede na to, kakšna je bila pravzaprav etnogeneza zgo-
dovinskega bolgarskega naroda, ali je bil važnejši etnični element turkotatarskih Bolgarov
ali že prej tam naseljenih Slovanov, znašla tako na ozemlju, prežetem z antičnimi izročili
in spomeniki, kakor tudi v vplivnem področju bizantinske lculture. Bizanc sam, zlasti
zgodnji Bizanc tistih časov pa je bil neposredno nadaljevanje helenistiënega starega veka.
Zato tudi ni nič čudnega, da se prvi veliki spomeniki bolgarske umetnosti, kolikor niso
bili tesneje zvezani s prabolgarsko umetnostjo Bližnjega vzhoda, samo po sebi umevno
vežejo z izročili antike v obliki vzhodnega krščanstva in helenizma, prosevajočega skozi
bizantinsko površino. A ponekod, kakor npr. v Okrogli cerkvi v Preslavu, se nova arhi-
tektura kratko malo zrašča z antično.
Drugače je to ob Jadranu, kjer je bilo res da antičnih del gotovo še več, vendar je
po katastrofi v začetku 7. stoletja nastopila nekakšna kulturna praznina, katere mala
obrežna mesta niso mogla izpolniti. A še večji je bil presledek v kulturnem razvoju.
vodečem od žive antike k poznejši zgodovini, kakršen je moral nastati Ar krajih HrAratske
in slovenskih dežel.
Yendar so se te razlike razmeroma hitro izravnale, brž ko so se posamezne veje juž-
nih Slovanov znašle v območju krščanske religije in bile že zvezane z višjimi družbenimi
in kulturnimi oblikami svojih sosedov, z ene strani Bizanca, z druge — Italije in Rima
ter karolinške države. Toda vpliv antike v teh raznrerah je mogel biti samo zelo posreden.
A morebiti je ta antika vplivala prej v drugi smeri, namreč na domišljijo ljudstva, ki je
v legendah in fantastičnih pripovedih ustvarjalo lastno interpretacijo zgodovine velike
rimske preteklosti. Nasprotno pa je vplivala antika tudi neposredno na umetnost poznej-
ših obdobij, res da ne povsod in 11e vselej enakomerno. Umetnost balkanskih dežel liodi
tudi tukaj za ustvarjalnostjo drugih evropskih središč, to je, antični eiementi se pojav-
Ijajo tako v bizantinski umetnosti vseh obdobij, čeprav vsakokrat preoblikovani v didui
časa in kraja, lcakor tudi v zahodni romanski umetnosti, a oživljajo predvsem v dobi
renesance. A v nekaterih primerih je življenje antike v umetnosti konkretnejše kakor
49ï