DOI Page / Citation link:
https://doi.org/10.11588/diglit.24115#0518
Tematika teh zanimanj in yprasanj, ki jih zbujajo in ki so v raziskovalnem pogledu
posebno živa, pa hkrati vendarle kaže vrzeli, ki še naprej obstajajo v zgodovini umetnosti
teh pokrajin in prav talco to, kako negotovo je njihovo izpolnjevanje in odstranjevanje.
Lahko jih na kratko omenimo obenem s težavami, ki jih povzročajo, a tu in tam lahko
tudi pokažemo na brezuspešnost vedno novega vračanja k njim in k poskusom, da bi jih
rešili.
Med taka še ne dokončno rešena vprašanja spadajo med drugim nedvomno vpra-
šanja najstarejše umetnosti južnih Slovanov, tako Bolgarov kakor tudi Srbov, Hrvatov in
Slovencev. Kljub ponekod zelo razumnim in posrečenim poskusom, da bi dokončno osvet-
lili vprašanje tako imenovane prabolgarske umetnosti in njen odnos do pozne antike in
do bolgarskih Slovanov, to vprašanje v veliki meri ni nehalo biti sporno, a izvor in gene-
tične zveze starohrvatske okrasne pletenine do današnjega dne niso do kraja pojasnjene,
posebno ne niti, ki jo povezujejo s poznoantično umetnostjo! A še bolj problematični, kar
skrivnostni ostajajo še naprej pojavi grafičnega »kiparstva« na slovenskib tleh v Batujah
in na Svetih gorah, ki so nemara ostanki neznane in tuje narodnostne (keltske?) skupine
prebivavstva. Primere te vrste bi lahko množili brez konca. Toda največje so vrzeli v zgo-
dovini srednjeveške umetnosti Posavske Llrvatske, Bosne in Hercegovine, a deloma tudi
srednjeveške Makedonije in Srbije. Medtem ko so bila na Hrvatskem vzrok takega stanja
stvari velika razdejanja, katerih žrtev so bila dela romanske in gotske umetnosti, deloma
že v dobi srednjega veka, nič manj pa tudi še pozneje, pa je Bosna s Hercegovino vred.
kar zadeva srednjeveško umetnost, do današnjega dne do neke mere neraziskana terra
incognita, kjer se je prejšnjim razdejanjem pridružilo še turško gospostvo. Le-to je sicer
vneslo vanj tuj, a močan element turško-islamske kulture in umetnosti in tako pripomoglo
k nastanku morebiti najslikovitejše umetnostne kulture med južnimi Slovani. Yendar ele-
menti tega prispevka še niso podrobneje raziskani in še čakajo na popolno obdelavo,
s tem pa tudi na razlago dejanske vloge islama v zgodovini kulture in umetnosti v raz-
voju Balkana. Na vrzeli in pomanjkljivosti v zgodovini umetnosti Makedonije, Srbije in
Bolgarije, posebno tudi v poznejših obdobjih, bi bilo pač odveč kazati. Povzročila jih je
zgodovinska usoda teh pokrajin, v kakršni — z maloštevilnimi izjemami — ni moglo
biti govora o svobodnem umetniškem ustvarjanju; razvoj se je tam pravzaprav ustavil,
našel je zavetje in do neke mere tudi nadomestilo v samostanski umetnosti. A polni ne-
rešenib posameznih vprašanj so tudi začetki novejše in sodobne umetnosti ne le med
Bolgari in Srbi, ampak tudi med Hrvati in Slovenci.
Kljub takšnim vrzelim in nerešenim vprašanjem pa še nadalje ostaja nespremenjen
osnovni razvojni okvir na južnoslovanskih tleb, in prav tako zveze s splošno evropsko
umetnostjo, kakor smo to prikazali v tej knjigi. Ta okvir in te zveze so posledica zgodo-
vinskih procesov, kar najtesneje povezanib z obojestransko vzajemno vezjo, ki nastane
med področji lcultur in umetniškega ustvarjanja pa med ozemljem, kjer se ta razvojni
proces vrši. In umetnost južnih Slovanov je ravno zgovoren odsev osnovnega poteka in
sprememb, sestavljajočib njeno zgodovino, ki se je kazala v slogih na tem ozemlju. Tra-
dicije velikega, vse obsegajočega sloga, je na vsem ozemlju od Jadrana do Crnega morja
in od Save-Donave pa tja do Egejskega morja ustvarila in pustila za seboj že antična
umetnost. Njeni odmevi posredno tukaj niso nikoli zamrli, in umetnost je tudi še po ob-
dobju srednjega velca zmeraj iznova navezovala nanje. To, da so se te tradicije razdrobile,
je bkrati s tem, da so na to ozemlje vdrli novi etnični, družbeno-razvojni in kulturni
elementi, in prav tako s spremembami, ki so nastale v bližnjib in daljnih središčih, so-
sedujočih z novim slovanskim prebivavstvom, imelo za posledico nastanek novili različic
umetnoti in slogov na tem ozemlju.
504
posebno živa, pa hkrati vendarle kaže vrzeli, ki še naprej obstajajo v zgodovini umetnosti
teh pokrajin in prav talco to, kako negotovo je njihovo izpolnjevanje in odstranjevanje.
Lahko jih na kratko omenimo obenem s težavami, ki jih povzročajo, a tu in tam lahko
tudi pokažemo na brezuspešnost vedno novega vračanja k njim in k poskusom, da bi jih
rešili.
Med taka še ne dokončno rešena vprašanja spadajo med drugim nedvomno vpra-
šanja najstarejše umetnosti južnih Slovanov, tako Bolgarov kakor tudi Srbov, Hrvatov in
Slovencev. Kljub ponekod zelo razumnim in posrečenim poskusom, da bi dokončno osvet-
lili vprašanje tako imenovane prabolgarske umetnosti in njen odnos do pozne antike in
do bolgarskih Slovanov, to vprašanje v veliki meri ni nehalo biti sporno, a izvor in gene-
tične zveze starohrvatske okrasne pletenine do današnjega dne niso do kraja pojasnjene,
posebno ne niti, ki jo povezujejo s poznoantično umetnostjo! A še bolj problematični, kar
skrivnostni ostajajo še naprej pojavi grafičnega »kiparstva« na slovenskib tleh v Batujah
in na Svetih gorah, ki so nemara ostanki neznane in tuje narodnostne (keltske?) skupine
prebivavstva. Primere te vrste bi lahko množili brez konca. Toda največje so vrzeli v zgo-
dovini srednjeveške umetnosti Posavske Llrvatske, Bosne in Hercegovine, a deloma tudi
srednjeveške Makedonije in Srbije. Medtem ko so bila na Hrvatskem vzrok takega stanja
stvari velika razdejanja, katerih žrtev so bila dela romanske in gotske umetnosti, deloma
že v dobi srednjega veka, nič manj pa tudi še pozneje, pa je Bosna s Hercegovino vred.
kar zadeva srednjeveško umetnost, do današnjega dne do neke mere neraziskana terra
incognita, kjer se je prejšnjim razdejanjem pridružilo še turško gospostvo. Le-to je sicer
vneslo vanj tuj, a močan element turško-islamske kulture in umetnosti in tako pripomoglo
k nastanku morebiti najslikovitejše umetnostne kulture med južnimi Slovani. Yendar ele-
menti tega prispevka še niso podrobneje raziskani in še čakajo na popolno obdelavo,
s tem pa tudi na razlago dejanske vloge islama v zgodovini kulture in umetnosti v raz-
voju Balkana. Na vrzeli in pomanjkljivosti v zgodovini umetnosti Makedonije, Srbije in
Bolgarije, posebno tudi v poznejših obdobjih, bi bilo pač odveč kazati. Povzročila jih je
zgodovinska usoda teh pokrajin, v kakršni — z maloštevilnimi izjemami — ni moglo
biti govora o svobodnem umetniškem ustvarjanju; razvoj se je tam pravzaprav ustavil,
našel je zavetje in do neke mere tudi nadomestilo v samostanski umetnosti. A polni ne-
rešenib posameznih vprašanj so tudi začetki novejše in sodobne umetnosti ne le med
Bolgari in Srbi, ampak tudi med Hrvati in Slovenci.
Kljub takšnim vrzelim in nerešenim vprašanjem pa še nadalje ostaja nespremenjen
osnovni razvojni okvir na južnoslovanskih tleb, in prav tako zveze s splošno evropsko
umetnostjo, kakor smo to prikazali v tej knjigi. Ta okvir in te zveze so posledica zgodo-
vinskih procesov, kar najtesneje povezanib z obojestransko vzajemno vezjo, ki nastane
med področji lcultur in umetniškega ustvarjanja pa med ozemljem, kjer se ta razvojni
proces vrši. In umetnost južnih Slovanov je ravno zgovoren odsev osnovnega poteka in
sprememb, sestavljajočib njeno zgodovino, ki se je kazala v slogih na tem ozemlju. Tra-
dicije velikega, vse obsegajočega sloga, je na vsem ozemlju od Jadrana do Crnega morja
in od Save-Donave pa tja do Egejskega morja ustvarila in pustila za seboj že antična
umetnost. Njeni odmevi posredno tukaj niso nikoli zamrli, in umetnost je tudi še po ob-
dobju srednjega velca zmeraj iznova navezovala nanje. To, da so se te tradicije razdrobile,
je bkrati s tem, da so na to ozemlje vdrli novi etnični, družbeno-razvojni in kulturni
elementi, in prav tako s spremembami, ki so nastale v bližnjib in daljnih središčih, so-
sedujočih z novim slovanskim prebivavstvom, imelo za posledico nastanek novili različic
umetnoti in slogov na tem ozemlju.
504