DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.24115#0063
pregled nanaša samo na sakralno stavbarstvo. Kakšna je bila posvetna monumentalna
arliitelctura, ni znano. Ohranili so se edinole temelji obeh palač v Pliski in tretje v Madari
iz dobe prve države ter primeri stanovanjskega stavbarstva iz turških časov kakor tudi
svojevrstnih urbanističnih osnov in ureditev, ki pa so vendarle na splošno skupne urba-
nistiki vsega polotoka, s potezami, sorodnimi bizantinski urbanistiki. Prava izvirna
Slika 24. Stanimaka. Cerkev
ustvarjalnost pa se je le pokazala -— tako v srednjem veku kakor tudi v časih turškega
gospostva — predvsem v ljudski umetnosti; v njenem stavbarstvu in okrasju kakor tudi
v umetni obrti. Na Ijudske prvine je navezala tudi novodobna bolgarska umetnost, hoteč
po ti poti najzvesteje obnoviti ustvarjalne poteze svojega naroda.
Ker imamo opraviti edinole s sakralno arhitekturo, moramo vsekakor podčrtati tudi
njene meje v okviru »bizantinske« arhitekture, pri čemer ta beseda nikakor ni istovetna
s pojmom umetnosti Konstantinopla kot glavnega ustvarjalnega središča. Potemtakem se
v bolgarskih spomenikih ne manjka ne helenističnih prvin, vsebovanih tudi v Bizancu,
ne primerov zgledovanja i^o arhitekturi samega Carigrada. Toda talco v njenih zgodo-
vinskih podlagah, kakor tudi v njenih formalnih osnovah in v njenem zgodovinskem
arliitelctura, ni znano. Ohranili so se edinole temelji obeh palač v Pliski in tretje v Madari
iz dobe prve države ter primeri stanovanjskega stavbarstva iz turških časov kakor tudi
svojevrstnih urbanističnih osnov in ureditev, ki pa so vendarle na splošno skupne urba-
nistiki vsega polotoka, s potezami, sorodnimi bizantinski urbanistiki. Prava izvirna
Slika 24. Stanimaka. Cerkev
ustvarjalnost pa se je le pokazala -— tako v srednjem veku kakor tudi v časih turškega
gospostva — predvsem v ljudski umetnosti; v njenem stavbarstvu in okrasju kakor tudi
v umetni obrti. Na Ijudske prvine je navezala tudi novodobna bolgarska umetnost, hoteč
po ti poti najzvesteje obnoviti ustvarjalne poteze svojega naroda.
Ker imamo opraviti edinole s sakralno arhitekturo, moramo vsekakor podčrtati tudi
njene meje v okviru »bizantinske« arhitekture, pri čemer ta beseda nikakor ni istovetna
s pojmom umetnosti Konstantinopla kot glavnega ustvarjalnega središča. Potemtakem se
v bolgarskih spomenikih ne manjka ne helenističnih prvin, vsebovanih tudi v Bizancu,
ne primerov zgledovanja i^o arhitekturi samega Carigrada. Toda talco v njenih zgodo-
vinskih podlagah, kakor tudi v njenih formalnih osnovah in v njenem zgodovinskem