DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.24115#0065
II
MAKEDONIJA
Arhitektura Makeclonije
Z umetnostjo bolgarskega Preslava, ki je nekalco višek zgodnjesrednjeveške ustvar-
jalnosti Bolgarije, živo kontrastirajo spomeniki zgodnje srednjeveške umetnosti Make-
donije; izvzemši arhitekturno umetnost, ki deloma spada prav tako na konec 9. stoletja,
vendar pa pretežno spada že v obdobje »makedonsko-slovanske« države carja Samuela
(976—1014 ali 1018). Med centrom »vzhodne« Bolgarije in makedonsko-slovanskim sredi-
ščem ob Prespanskem in Ohridskem jezeru se res da ne manjka stičnih točk, toda jezik,
ki ga govore makedonski spomeniki, je drugačen, tako kakor sta bila drugačna tudi ves
gospodarskopolitični položaj in politika carja Samuela, opirajoča se na Zahod in Jug.
Prav tako je tukaj umetnost povezana predvsem s lcrajevnimi tradicijami, a to so tra-
dicije izrazito prevladujočega helenizma. Vendar je v začetku neizogibno potrebna k temu
kratka pripomba načelnega pomena.
»Makedonsko vprašanje«, ki je bilo v 19. stoletju in vse do najnovejših časov eno
izmed najtežjih vprašanj mednarodne politike na Balkanu, a zlasti večno jabolko nesloge
in neprestanih srbsko-bolgarskili sporov in bojev, je imelo odziv tudi v tem, kako je bila
pobarvana interpretacija tako politične kakor tudi kulturne in umetnostne zgodovine
Makedonije. Medtem lco so namreč bolgarski raziskovavci vsakršno ustvarjalnost na nji-
hovih področjih imeli za bolgarsko, je pa srbska znanost pogosto videla v nji srbsko
umetnost, da ne govorimo o tem, da so Grki videli v nji samo dela bizantinske ali grške
umetnosti. To je bilo v veliki meri posledica nestalnosti etničnih in političnodržavnih
meja na eni izmed najpomembnejših točk v mednarodnih odnosih, in to v teku tisoëletne
zgodovine jugovzhodne Evrope. Nepristranski pogled na zgodovinska dejstva pa ven-
darle dovoljuje, da te pojave ocenimo na način, ki najbolje ustreza tako sami zgodovini
dežele in naroda kakor tudi današnjemu političnopravnemu in kulturnemu položaju
Makedonije. Y svoji zgodnji zgodovini se je Makedonija res da znašla v okviru bolgarske
države, toda makedonsko-slovanska država carja Samuela, ki je bila kot uspeh upora
plemenskih starešin makedonskih Slovanov do neke mere nadaljevanje prve bolgarske
države, je bila hkrati vendarle nova, neodvisna in v vsakem pogledu, politično in kul-
turno, osredotočena okoli ohridsko-prespanskega središča, ki je s svojo ustvarjalnostjo
vplivalo na vse balkansko slovanstvo.
Dvoje zgodovinskih dejstev je odločilo ves kulturni značaj središča: to, da sta
sv. Klement in Naum ustvarila veliko slovansko versko središče ob Ohridskem in Pre-
spanskem jezeru, in pa to, da je v isti okolici nastalo središče države carja Samuela. Da
59
MAKEDONIJA
Arhitektura Makeclonije
Z umetnostjo bolgarskega Preslava, ki je nekalco višek zgodnjesrednjeveške ustvar-
jalnosti Bolgarije, živo kontrastirajo spomeniki zgodnje srednjeveške umetnosti Make-
donije; izvzemši arhitekturno umetnost, ki deloma spada prav tako na konec 9. stoletja,
vendar pa pretežno spada že v obdobje »makedonsko-slovanske« države carja Samuela
(976—1014 ali 1018). Med centrom »vzhodne« Bolgarije in makedonsko-slovanskim sredi-
ščem ob Prespanskem in Ohridskem jezeru se res da ne manjka stičnih točk, toda jezik,
ki ga govore makedonski spomeniki, je drugačen, tako kakor sta bila drugačna tudi ves
gospodarskopolitični položaj in politika carja Samuela, opirajoča se na Zahod in Jug.
Prav tako je tukaj umetnost povezana predvsem s lcrajevnimi tradicijami, a to so tra-
dicije izrazito prevladujočega helenizma. Vendar je v začetku neizogibno potrebna k temu
kratka pripomba načelnega pomena.
»Makedonsko vprašanje«, ki je bilo v 19. stoletju in vse do najnovejših časov eno
izmed najtežjih vprašanj mednarodne politike na Balkanu, a zlasti večno jabolko nesloge
in neprestanih srbsko-bolgarskili sporov in bojev, je imelo odziv tudi v tem, kako je bila
pobarvana interpretacija tako politične kakor tudi kulturne in umetnostne zgodovine
Makedonije. Medtem lco so namreč bolgarski raziskovavci vsakršno ustvarjalnost na nji-
hovih področjih imeli za bolgarsko, je pa srbska znanost pogosto videla v nji srbsko
umetnost, da ne govorimo o tem, da so Grki videli v nji samo dela bizantinske ali grške
umetnosti. To je bilo v veliki meri posledica nestalnosti etničnih in političnodržavnih
meja na eni izmed najpomembnejših točk v mednarodnih odnosih, in to v teku tisoëletne
zgodovine jugovzhodne Evrope. Nepristranski pogled na zgodovinska dejstva pa ven-
darle dovoljuje, da te pojave ocenimo na način, ki najbolje ustreza tako sami zgodovini
dežele in naroda kakor tudi današnjemu političnopravnemu in kulturnemu položaju
Makedonije. Y svoji zgodnji zgodovini se je Makedonija res da znašla v okviru bolgarske
države, toda makedonsko-slovanska država carja Samuela, ki je bila kot uspeh upora
plemenskih starešin makedonskih Slovanov do neke mere nadaljevanje prve bolgarske
države, je bila hkrati vendarle nova, neodvisna in v vsakem pogledu, politično in kul-
turno, osredotočena okoli ohridsko-prespanskega središča, ki je s svojo ustvarjalnostjo
vplivalo na vse balkansko slovanstvo.
Dvoje zgodovinskih dejstev je odločilo ves kulturni značaj središča: to, da sta
sv. Klement in Naum ustvarila veliko slovansko versko središče ob Ohridskem in Pre-
spanskem jezeru, in pa to, da je v isti okolici nastalo središče države carja Samuela. Da
59