DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.24115#0015
hvale nisem clolžan gospe dr. Mirjani Çorovié-Ljubinkovié, kustosu Narodnega inuxeja
v Beogradu, kot tudi njenemu možu, dr. Radivoju Ljubinkoviču, konservatorju in sekre-
tarju arheoloskega instituta Srpske akademije znanosti in umetnosti, in kustosu dr.Mio-
dragu Kolariču iz Narodnega muzeja za poslani ilustrativni material. ïa velike olajšave
pri ogledovanju spomenikov v Makedoniji se prav tako zahvaljujem profesorju D. Kocu
kakor tudi profesorjema Lapeju in Timu Timoskemu z univerze v Skopju, v Zagrebu še
posebej konseruatorju gospe dr. Andeli Horuatovi, ravnatelju Strossmayerjeve galerije
Ljubu Babiču, ravnateljici Muzeja za umetnost in obrt gospe Zdenki Munkovi, kot tudi
profesorju M. Prelogu; a za vso pomoč vsem mojim potrebam zmeraj prijazno ustrežlji-
vemu prof. Josipu Hammu; v Splitu pa dr. Krunu Prijatelju in dr. Cvetku Fiskovicu.
V Ljubljani pa gre čisto posebna zahvala dr. Karlu Dobidi, ravnatelju Narodne galerije
in mojim dragim bivšim učencem: Zoranu Kržišniku, ravnatelju Moderne galerije, kon-
servatorju dr. Marijanu Zadnikarju, kakor tudi dr. Emilijanu Cevcu, višjemu znanstve-
nemu sodelavcu Sekcije za umetnostno zgodovino SAZU, in Meliti Stele-Možina. Zahva-
Ijujem se jim vsem, kot tudi vsem drugim, ki so se zanimali za napredovanje mojega dela,
in prav tako institucijam v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Splitu. Vendur ne bi povedal
vsega, ako bi na koncu ne podčrtal, koliko se imam zahvaliti delom raznih avtorjev,
umrlih in živečih, katerih dela navajam v bibliografskem dodatku.
Vojeslav Molè
Krakôm-Rabka, 4. februarja 1959.
UVODNA OPAZKA SLOVENSKl IZDAJI
>UMETNOSTI JUŽNIH SLOVANOV«
Namen pričujoče knjige o umetnosti južnih Slovanov že od samega začetka ni bil
predstaviti zgodovinski potek umetnosti na ozemljih današnje Jugoslavije in Bolgarske
v vseh podrobnostih; v prvi vrsti mi je šlo za to, da podam oznako njenih glavnih
gonilnih sil, dob in središč ter da opredelim njeno mesto v zgodovini evropske umetnosti.
Če nadalje podčrtam še to, da je izvirno poljsko besedilo čakalo veè let na tisk ter da je
izšlo že leta 1962, ne bo težko razumeti, odkod nekaj občutljivih vrzeli v izvajanjih, ki
se tičejo npr. umetnosti v Bosni in Hercegovini. Poskus, da bi jih izpopolnil za slovensko
izdajo, ne bi irnel pravega smisla, že zato ne, ker bi ob tem trpela enotnost koncepcije
in kompozicija knjige, ki je v sedanji obliki ohranila svoj prvotni značaj; njenih temelj-
nih črt pa takšno izpopolnjevanje ne bi spremenilo. Prepričan sem, da bo knjiga tudi
v sedanji obliki izpolnila svojo nalogo.
Tem kratkim uvodnim besedam naj dodam še toplo zahvalo založništvu Slovenske
Matice, ki je izdalo delo v takšni dostojni opremi, in vsem tistim, ki so mi bili pri tem
v pomoč, predvsem pa seveda vestnemu prevajavcu Francetu Vodniku in prijatelju
akad. Francetu Steletu, ki je pregledal prevod, delno izpopolnil besedilo in novejšo
bibliografijo ter izpopolnil ilustracijsko gradivo. Hvaležno se spominjam na tem mestu
tudi pokojnega dr. Karla Dobide, ki se je od vsega začetka zanimal za le-to izdajo ter
skrbel za njeno opremo.
Vojeslav Molè
Krakôrv, v maju 1965. leta.
9
v Beogradu, kot tudi njenemu možu, dr. Radivoju Ljubinkoviču, konservatorju in sekre-
tarju arheoloskega instituta Srpske akademije znanosti in umetnosti, in kustosu dr.Mio-
dragu Kolariču iz Narodnega muzeja za poslani ilustrativni material. ïa velike olajšave
pri ogledovanju spomenikov v Makedoniji se prav tako zahvaljujem profesorju D. Kocu
kakor tudi profesorjema Lapeju in Timu Timoskemu z univerze v Skopju, v Zagrebu še
posebej konseruatorju gospe dr. Andeli Horuatovi, ravnatelju Strossmayerjeve galerije
Ljubu Babiču, ravnateljici Muzeja za umetnost in obrt gospe Zdenki Munkovi, kot tudi
profesorju M. Prelogu; a za vso pomoč vsem mojim potrebam zmeraj prijazno ustrežlji-
vemu prof. Josipu Hammu; v Splitu pa dr. Krunu Prijatelju in dr. Cvetku Fiskovicu.
V Ljubljani pa gre čisto posebna zahvala dr. Karlu Dobidi, ravnatelju Narodne galerije
in mojim dragim bivšim učencem: Zoranu Kržišniku, ravnatelju Moderne galerije, kon-
servatorju dr. Marijanu Zadnikarju, kakor tudi dr. Emilijanu Cevcu, višjemu znanstve-
nemu sodelavcu Sekcije za umetnostno zgodovino SAZU, in Meliti Stele-Možina. Zahva-
Ijujem se jim vsem, kot tudi vsem drugim, ki so se zanimali za napredovanje mojega dela,
in prav tako institucijam v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Splitu. Vendur ne bi povedal
vsega, ako bi na koncu ne podčrtal, koliko se imam zahvaliti delom raznih avtorjev,
umrlih in živečih, katerih dela navajam v bibliografskem dodatku.
Vojeslav Molè
Krakôm-Rabka, 4. februarja 1959.
UVODNA OPAZKA SLOVENSKl IZDAJI
>UMETNOSTI JUŽNIH SLOVANOV«
Namen pričujoče knjige o umetnosti južnih Slovanov že od samega začetka ni bil
predstaviti zgodovinski potek umetnosti na ozemljih današnje Jugoslavije in Bolgarske
v vseh podrobnostih; v prvi vrsti mi je šlo za to, da podam oznako njenih glavnih
gonilnih sil, dob in središč ter da opredelim njeno mesto v zgodovini evropske umetnosti.
Če nadalje podčrtam še to, da je izvirno poljsko besedilo čakalo veè let na tisk ter da je
izšlo že leta 1962, ne bo težko razumeti, odkod nekaj občutljivih vrzeli v izvajanjih, ki
se tičejo npr. umetnosti v Bosni in Hercegovini. Poskus, da bi jih izpopolnil za slovensko
izdajo, ne bi irnel pravega smisla, že zato ne, ker bi ob tem trpela enotnost koncepcije
in kompozicija knjige, ki je v sedanji obliki ohranila svoj prvotni značaj; njenih temelj-
nih črt pa takšno izpopolnjevanje ne bi spremenilo. Prepričan sem, da bo knjiga tudi
v sedanji obliki izpolnila svojo nalogo.
Tem kratkim uvodnim besedam naj dodam še toplo zahvalo založništvu Slovenske
Matice, ki je izdalo delo v takšni dostojni opremi, in vsem tistim, ki so mi bili pri tem
v pomoč, predvsem pa seveda vestnemu prevajavcu Francetu Vodniku in prijatelju
akad. Francetu Steletu, ki je pregledal prevod, delno izpopolnil besedilo in novejšo
bibliografijo ter izpopolnil ilustracijsko gradivo. Hvaležno se spominjam na tem mestu
tudi pokojnega dr. Karla Dobide, ki se je od vsega začetka zanimal za le-to izdajo ter
skrbel za njeno opremo.
Vojeslav Molè
Krakôrv, v maju 1965. leta.
9