Molè, Wojsław: Umetnost južnih Slovanov (Ljubljana, 1965)

Umetnost (arhitektura) v obdobju druge bolgarske države

Obdobje bizantinskega gospostva (971 ali 1018—1186), ki je spremenilo bolgarska
ozemlja v bizantinsko provinco, ki so jo nasilno pogrčili, posebno v cerkvenem področju
(med drugim so odpravili bolgarski patriarhat), je prineslo s seboj tudi poslabšanje po-
gojev za siovanski narodnostni živelj. To obdobje je v marsikaterem pogledu spremenilo
kuiturno podobo dežele, a na kulturnem področju je čisto naravno povzročilo, da se je
okrepil vpliv bizantinske umetnosti, tj. neposrednih grških elementov. Yendar pa tega
dejstva ni lahko pojasniti z ohranjenimi spomeniki. Res da ponavadi štejejo v to obdobje
nastanek marsikaterega dela arhitekture, ali to je močno problematično in negotovo.
Vendarle so leta 1083 zgradili pokopališko cerkev v dveh nadstropjih v bližini samostana
Bačkovo (južno od Plovdiva), ki jo je ustanovil »veliki sluga« bizantinski, Gregor Pahu-
rianos. Je to enoladijska stavba,26 podolžna, banjasto obokana, a njene zunanje stene so
po vsej dolžini razčienjene s slepimi arkadami. Morda izvira iz tega časa tudi še vrsta
drugih sakralnih stavb, med katerimi je vsekakor treba omeniti cerkev v podobi enako-
ramnega (grškega) križa (verjetno iz 12. stoletja) poleg vasi Koluša pri Custendilu.27
Kupola se opira na štiri kvadratne stebre, a na vzhodni strani so dozidani pastoforiji in
prezbiterij. V malih kotih med rameni križa so napravljene majhne kalote. Podobna je
zgradba cerkve svetega Janeza ob morju v Mesembriji (Nesebir, Neseber), ki pa je
morebiti vendarle nastala že v 11. stoletju.28 Prav tako iz 12. stoletja izvira Cerkev
sv. Pantelejmona v Bojani pri Sofiji, o kateri bomo sicer govorili v zvezi z njeno slikar-
sko dekoracijo.

Vendarle se je pravi vpliv bizantinske umetnosti na bolgarsko v tej dobi pokazal
v vsej svoji iromembnosti šele v obdobju druge bolgarske države (1186—1396), ko so Bol-
gari po uporu pod vodstvom bratov Asenov spet dobili državno, leta 1235 pa tudi cer-
kveno neodvisnost z obnovitvijo svojega patriarhata. Y prvi polovici 13. stoletja, v času,
ko je, potem ko so križarji zavzeli Konstantinopel, na evropskem ozemlju bizantinskega
cesarstva in na razvalinah le-tega nastalo fevdalno latinsko cesarstvo, je postala Bolgarija
celo prva država na Balkanskem polotoku. Res da je bila ta država zaradi fevdalnih
sporov, dvorske samovolje kakor tudi starega rodovnega družbenega reda, ki se je težko
sprijaznjeval z vsem tem — manj močna na znotraj kakor na zunaj.

V umetnosti so se pojavile poteze, ki so bile bližje bizantinskim vzorcein, kakor je
bilo to v obdobju prve bolgarske države. Yendarle so se pri tem ohranile tudi nekatere
lastne poteze, zlasti arhitektonske, zvezane s starejšimi in z novejšimi krajevnimi,
a deloma — poprej — tudi z vzhodnimi izročili, ki se mešajo s čisto bizantinskimi. To, da
so se držali krajevnih tradicij, velja posebno za bolj zgodnje čase, ko se je uspeli razvoja
v obdobju bizantinskega gospodovanja v posameznih deželnih središčih v celoti pokazal.
S pomenom bolgarske umetnosti se v okviru umetnostnega razvoja na Balkanu prav tako
v prvi vrsti veže ravno umetnost te iste dobe, zlasti v nekoliko poznejši fazi, ko se po nji
širijo številni bizantinski kakor tudi vzhodni elementi, kar velja tudi za srbsko in za
umetnost balkanskih dežel sploh.

Marsikaj tu še ni pojasnjeno, zakaj čas je neusmiljeno opravil z ostanki bolgarske
umetnosti. Tako je npr. propadel sijaj nove državne prestolnice, Trnovega, velikega sre-
dišča kulture in umetnosti, saj so se od njegovega veličastja ohranili samo drobni delčki.
Drugje so celo velike samostanske stavbe tako popolnoma zginile s površja zemlje, da ni
moč dognati, kje so pravzaprav stale.

Tip nekdanje triladijske bazilike spada sedaj med izjeme. Nemara da izvirata iz
tega časa že prej omenjena tako imenovana Bazilika ob morju kakor tudi Nova stolnica

4*

51