DOI Page / Citation link:
https://doi.org/10.11588/diglit.24115#0058
(metropola) v Mesembriji,29 obe prvotno prekriti z lesenim stropom. Yendar je ta tip
v celoti zastopan pravzaprav samo v cerkvi Štiridesetili mučenikov v Trnovem30 iz
leta 1230 ali 1232. Prav tako je redkost tip svetišča v podobi križa s kupolo. Y Trnovem
se pojavlja v njegovi čisto bizantinski inačici v cerkvi sv. Petra in Pavla iz 14. stoletja,
ki je bila v poznejšem času močno prezidana (porušena med potresom leta 1913) in kjer
se kupola ne opira na stebre, marveč na okrogle slope. Te poteze imata tudi cerkvi Panto-
Slika 19. Neseber (Mesembrija). Nova metropola (stolnica)
kratorja iz 13. ali 14. stoletja in Janeza Aliturgitosa iz začetka 15. stoletja (?) (skoraj po-
polnoma uničena med potresom leta 1913). Podobna jima je tudi cerkev sv. nadangela,
prav tako v Mesembriji, v močno podaljšani obliki. Nazadnje omenjene cerkve se vežejo
s konstantinopclskim stavbarstvom in njegovimi tipi, vendar so hkrati tako samosvoje,
da predstavljajo posebno skupino. Stranski prostori v cerkvi Pantokratorja so obokani
banjasto in nad pastoforiji se dvigajo ploskve kupole, a pri Janezu Aliturgitosu so poleg
glavne kupole nameščene tudi štiri manjše kupole v kotih med rameni križa. Te cerkve
imajo tudi poseben zvonik s kupolo nad narteksom, ki je najverjetneje zahodni element,
za kakršnega v obdobju križarskih vojsk in latinskega cesarstva ni bilo težko. Toda naj-
znamenitejše je v teh cerkvah razčlenjenje in izoblikovanje njihove zunanje strani, ki je
sicer značilno tudi za druge mesembrijske cerkve. Stene so poživljene z velikimi slepimi
52
v celoti zastopan pravzaprav samo v cerkvi Štiridesetili mučenikov v Trnovem30 iz
leta 1230 ali 1232. Prav tako je redkost tip svetišča v podobi križa s kupolo. Y Trnovem
se pojavlja v njegovi čisto bizantinski inačici v cerkvi sv. Petra in Pavla iz 14. stoletja,
ki je bila v poznejšem času močno prezidana (porušena med potresom leta 1913) in kjer
se kupola ne opira na stebre, marveč na okrogle slope. Te poteze imata tudi cerkvi Panto-
Slika 19. Neseber (Mesembrija). Nova metropola (stolnica)
kratorja iz 13. ali 14. stoletja in Janeza Aliturgitosa iz začetka 15. stoletja (?) (skoraj po-
polnoma uničena med potresom leta 1913). Podobna jima je tudi cerkev sv. nadangela,
prav tako v Mesembriji, v močno podaljšani obliki. Nazadnje omenjene cerkve se vežejo
s konstantinopclskim stavbarstvom in njegovimi tipi, vendar so hkrati tako samosvoje,
da predstavljajo posebno skupino. Stranski prostori v cerkvi Pantokratorja so obokani
banjasto in nad pastoforiji se dvigajo ploskve kupole, a pri Janezu Aliturgitosu so poleg
glavne kupole nameščene tudi štiri manjše kupole v kotih med rameni križa. Te cerkve
imajo tudi poseben zvonik s kupolo nad narteksom, ki je najverjetneje zahodni element,
za kakršnega v obdobju križarskih vojsk in latinskega cesarstva ni bilo težko. Toda naj-
znamenitejše je v teh cerkvah razčlenjenje in izoblikovanje njihove zunanje strani, ki je
sicer značilno tudi za druge mesembrijske cerkve. Stene so poživljene z velikimi slepimi
52