DOI Seite / Zitierlink:
https://doi.org/10.11588/diglit.24115#0525
literaturi na zelo ostro kritiko, ki očita njihovim
pogledom propagandne težnje v službi panger-
manskega in madžarsko-turanskega naciona-
lizma in fašizma. D. Krandžalov, Arhitek-
tura budov a stavebeni materiàly o domnëlé
Plisce, št.2b, [\:]Acta Universitatis Palackianae
Olomucensis, Historica I, 1960, str. 59'—105,
dvomi o pravilnosti tega, da gledajo v razva-
linah vasice Aboba razvaline prve prestolnice
Pliske, in zavrača vsakršno povezovanje teh
razvalin s kakršnokoli orientalsko, sasanidsko
arhitekturo ; po njegovem je v vsem ogromnem
kompleksu pliskovskih razvalin vse preveč
rimskih in bizantinskih elementov, da bi spričo
njih mogli fantazirati o zvezah prabolgarske
umetnosti z azijsko arhitekturo.
12 Najvažnejša literatura: Izv. Ilussk. Arh.
Inst. v Konstantinopole, zv. 10, 1905, str. 400
nasl., kjer je tudi starejša literatura; R. Popov,
G. Feher in G. Kacarov, Madarskijat kon-
nik, Sofija 1925; K. Mijatev, Madarskijat
konnik, [v:] Izv. Blg. Arh. Inst., Y, 1926/1929,
str. 90 nasl. Prim. tudi N. P. Kondakov,
Ocerki i zametki po istorii srednjevekovogo
iskusstva, Praga 1929, str. 88 nasl. in 129 nasl.
14 Res da se ne manjka tudi drugačnih po-
skusov, kako rešiti uganko tega spomenika.
V tem pogledu gre pač najda]je V. A. N i k o -
lajev, Pamjatnik ahemenidskogo (persidskogo)
vladiâestva v Evrope, Madarski vsadnik —- car
Darij I Gistaps, »Byzantinoslavica«, X, št. 1,
str.42—58. V danem primeru že sam naslov dela
v okrajšavi podaja njegovo tezo. Tradicionalno
razlago napisa in časa njegovega nastanka
zavrača v zadnjem času med drugimi tudi
D. Krandjaloff (Krandžalov), Les faux des
inscriptions de Madara, »Slavia Antiqua«, II, 2,
1949/1950, str. 19?—219; isti, Revise otâzky
puvodu tzv. Madarskeho jezdce, [v:] Pocta
Zd. Nejedlému Sbornik Palackého univerzity v
Olomuci, Olomouc 1959, str. 153—265, 22 ilustra-
cij, zavrača razlago grškega napisa na madar-
skem spomeniku, ki jo je objavil V. Beševliev
(Les inscriptions du reliefs de Madara, »Byzan-
tinoslavica«, XVI/21, 1955, str. 212—254), in vidi
v Madarskem jezdecu prej različice traškega
jezdeca v hieratični poziciji, povezanega z mo-
tivom jezdeca, vračajočega se z lova (?).
15 Literatura o predmetu je zelo obširna;
zbral jo je B. Filov, Godišnik na Nar. Muzej
za 1922/1925 god., Sofija 1926, str. 639 nasl.
A glavni spisi so vendarle J. Hampel, Der
Goldfund von Nagy - Szentmiklos, Budapest
1885'; isti, Die Altertümer des frilhen Mittel-
alters in Ungarn, zv. 2, Braunschweig 1905,
str. 401 in nasl.; N. P. Kondakov, Makedo-
nija, arheologičeskoje putešestvije, S.-Pbg 1909,
str. 24, in istega Očerki i zametki po istorii
srednjevekovogo iskusstva, Praga 1929, passim;
A. Riegl, E. Zimmermann, Die spatrômi-
sche Kunstindustrie, zv. 2, Wien 1925, str. ?6
(odlične reprodukcije). A najobširneje je zaklad
obdelan, in sicer z novejšega vidika, v delu
N. Mavrodinov, Le tresor protobulgare de
N agyszentmiklos, »Archaeologia Hungarica«,
XXIX, 1943, na osnovi bogatega primerjalnega
gradiva. Y zvezi z vsem obsegom vprašanja
prabolgarske umetnosti obravnava spomenik
D. P. Dimitrov, Dnešnoto s’stojanie na
v’prosa za prablgarskija harakter na znatnoto
s’kroviste ot Nadisentmikloš, [v:[ Izv. na Blg.
Istorič. Družestvo, XXII—XXIV, 1948, str. 338
do 414.
16 B. Filov, Geschichte der altbulgarischen
Kunst bis zur Eroberung des bulgarischen Rei-
ches durch die Türken, Berlin-Leipzig 1932,
str. 21—22; Kondakov, Očerki i zametki...,
str. 101 nasl., 131 nasl.
17 Prim. V. Molè, Sztuka rosyjska, Wroclaw-
Krakow 1955, str. 125—12?; V. N. Lazarev,
Skulptura Vladimiro-Suzdalskoj Rusi, [v:[ Isto-
rija russkogo iskusstva, zv. 1, Moskva 1953,
str. 396—440.
18 F. Filov, Staroblgarskata cirkovna arhi-
tektura ..., str. 16—1? nasl.; Ivanova, op.cit.,
str. 525 in 552; K. Mijatev, Blgarskoto iskus-
stvo pred IX i X v., [v:] Blgarija 1000 godini,
zv. I, Sofija 1929, str. 193 in nasl.; B. Filov,
Geschichte der altbulgarischen Kunst..., str. 26
do 28.
19 K. Skorpil, Pametnici ot stolica Preslav,
[v:] Blgarija 1000 godini, zv. I, Sofija 1929,
str. 183 in nasl.; K. Mijatev, Simeonovata
cirkva v Preslav i nejnijat epigrafičen material,
»Blg. Pregled«, I, 1929, str. 100 in nasl.; isti,
Die Rundkirche von Preslav, »Byzantinische
Zeitschrift«, XXX, 1929/1930, str. 561 nasl.; isti,
Mestni tradicii i nacionalni elementi v Kr’glata
preslavska cirkva, [v:] Izv. na Blg. Arh. Inst.,
VI, 1930/1934, str. 194 nasl.; B. Filov, Kr’glata
Preslavska cirkva i nejnite predšestvenici, [v:]
Spis. na Blg. Akad. na Naukite, XLV, Sofija
1933', str. 75, 104; isti, Staroblgarska cirkovna
arhitektura ..., str. 20 nasl.; isti, Mélanges
Charles Dielil, t. 2, Paris 1930, str. 11 nasl.; kri-
tika knjige Mijateva: D. Boškovič, »Stari-
9lt
pogledom propagandne težnje v službi panger-
manskega in madžarsko-turanskega naciona-
lizma in fašizma. D. Krandžalov, Arhitek-
tura budov a stavebeni materiàly o domnëlé
Plisce, št.2b, [\:]Acta Universitatis Palackianae
Olomucensis, Historica I, 1960, str. 59'—105,
dvomi o pravilnosti tega, da gledajo v razva-
linah vasice Aboba razvaline prve prestolnice
Pliske, in zavrača vsakršno povezovanje teh
razvalin s kakršnokoli orientalsko, sasanidsko
arhitekturo ; po njegovem je v vsem ogromnem
kompleksu pliskovskih razvalin vse preveč
rimskih in bizantinskih elementov, da bi spričo
njih mogli fantazirati o zvezah prabolgarske
umetnosti z azijsko arhitekturo.
12 Najvažnejša literatura: Izv. Ilussk. Arh.
Inst. v Konstantinopole, zv. 10, 1905, str. 400
nasl., kjer je tudi starejša literatura; R. Popov,
G. Feher in G. Kacarov, Madarskijat kon-
nik, Sofija 1925; K. Mijatev, Madarskijat
konnik, [v:] Izv. Blg. Arh. Inst., Y, 1926/1929,
str. 90 nasl. Prim. tudi N. P. Kondakov,
Ocerki i zametki po istorii srednjevekovogo
iskusstva, Praga 1929, str. 88 nasl. in 129 nasl.
14 Res da se ne manjka tudi drugačnih po-
skusov, kako rešiti uganko tega spomenika.
V tem pogledu gre pač najda]je V. A. N i k o -
lajev, Pamjatnik ahemenidskogo (persidskogo)
vladiâestva v Evrope, Madarski vsadnik —- car
Darij I Gistaps, »Byzantinoslavica«, X, št. 1,
str.42—58. V danem primeru že sam naslov dela
v okrajšavi podaja njegovo tezo. Tradicionalno
razlago napisa in časa njegovega nastanka
zavrača v zadnjem času med drugimi tudi
D. Krandjaloff (Krandžalov), Les faux des
inscriptions de Madara, »Slavia Antiqua«, II, 2,
1949/1950, str. 19?—219; isti, Revise otâzky
puvodu tzv. Madarskeho jezdce, [v:] Pocta
Zd. Nejedlému Sbornik Palackého univerzity v
Olomuci, Olomouc 1959, str. 153—265, 22 ilustra-
cij, zavrača razlago grškega napisa na madar-
skem spomeniku, ki jo je objavil V. Beševliev
(Les inscriptions du reliefs de Madara, »Byzan-
tinoslavica«, XVI/21, 1955, str. 212—254), in vidi
v Madarskem jezdecu prej različice traškega
jezdeca v hieratični poziciji, povezanega z mo-
tivom jezdeca, vračajočega se z lova (?).
15 Literatura o predmetu je zelo obširna;
zbral jo je B. Filov, Godišnik na Nar. Muzej
za 1922/1925 god., Sofija 1926, str. 639 nasl.
A glavni spisi so vendarle J. Hampel, Der
Goldfund von Nagy - Szentmiklos, Budapest
1885'; isti, Die Altertümer des frilhen Mittel-
alters in Ungarn, zv. 2, Braunschweig 1905,
str. 401 in nasl.; N. P. Kondakov, Makedo-
nija, arheologičeskoje putešestvije, S.-Pbg 1909,
str. 24, in istega Očerki i zametki po istorii
srednjevekovogo iskusstva, Praga 1929, passim;
A. Riegl, E. Zimmermann, Die spatrômi-
sche Kunstindustrie, zv. 2, Wien 1925, str. ?6
(odlične reprodukcije). A najobširneje je zaklad
obdelan, in sicer z novejšega vidika, v delu
N. Mavrodinov, Le tresor protobulgare de
N agyszentmiklos, »Archaeologia Hungarica«,
XXIX, 1943, na osnovi bogatega primerjalnega
gradiva. Y zvezi z vsem obsegom vprašanja
prabolgarske umetnosti obravnava spomenik
D. P. Dimitrov, Dnešnoto s’stojanie na
v’prosa za prablgarskija harakter na znatnoto
s’kroviste ot Nadisentmikloš, [v:[ Izv. na Blg.
Istorič. Družestvo, XXII—XXIV, 1948, str. 338
do 414.
16 B. Filov, Geschichte der altbulgarischen
Kunst bis zur Eroberung des bulgarischen Rei-
ches durch die Türken, Berlin-Leipzig 1932,
str. 21—22; Kondakov, Očerki i zametki...,
str. 101 nasl., 131 nasl.
17 Prim. V. Molè, Sztuka rosyjska, Wroclaw-
Krakow 1955, str. 125—12?; V. N. Lazarev,
Skulptura Vladimiro-Suzdalskoj Rusi, [v:[ Isto-
rija russkogo iskusstva, zv. 1, Moskva 1953,
str. 396—440.
18 F. Filov, Staroblgarskata cirkovna arhi-
tektura ..., str. 16—1? nasl.; Ivanova, op.cit.,
str. 525 in 552; K. Mijatev, Blgarskoto iskus-
stvo pred IX i X v., [v:] Blgarija 1000 godini,
zv. I, Sofija 1929, str. 193 in nasl.; B. Filov,
Geschichte der altbulgarischen Kunst..., str. 26
do 28.
19 K. Skorpil, Pametnici ot stolica Preslav,
[v:] Blgarija 1000 godini, zv. I, Sofija 1929,
str. 183 in nasl.; K. Mijatev, Simeonovata
cirkva v Preslav i nejnijat epigrafičen material,
»Blg. Pregled«, I, 1929, str. 100 in nasl.; isti,
Die Rundkirche von Preslav, »Byzantinische
Zeitschrift«, XXX, 1929/1930, str. 561 nasl.; isti,
Mestni tradicii i nacionalni elementi v Kr’glata
preslavska cirkva, [v:] Izv. na Blg. Arh. Inst.,
VI, 1930/1934, str. 194 nasl.; B. Filov, Kr’glata
Preslavska cirkva i nejnite predšestvenici, [v:]
Spis. na Blg. Akad. na Naukite, XLV, Sofija
1933', str. 75, 104; isti, Staroblgarska cirkovna
arhitektura ..., str. 20 nasl.; isti, Mélanges
Charles Dielil, t. 2, Paris 1930, str. 11 nasl.; kri-
tika knjige Mijateva: D. Boškovič, »Stari-
9lt